Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog za obnovo postopka je pomanjkljiv, če v njem niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih se lahko ugotovi, kdo predlaga obnovo, pravočasnost predloga in verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Če je predlog pomanjkljiv, se z njim postopa kot s pomanjkljivo vlogo.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom z dne 6.10.1993 zavrgla predlog tožnika za obnovo postopka, končanega z odločbo Oddelka za družbene službe in splošne zadeve občine z dne 1.9.1970, s katero je bila v korist občine razlaščena hiša, last tožnika. V razlogih izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je bila tožnikova vloga nepopolna in je kljub pozivu in pojasnilu, kako jo naj dopolni, ni dopolnil v nakazani smeri. Tožena stranka je zlasti zahtevala, da navede, katera uradna listina naj bi bila ponarejena in kdaj je za to zvedel, kot tudi, kdaj je zvedel za okoliščine, da se kazenski postopek ne more uvesti, ali okoliščine, zaradi katerih ni mogoč kazenski pregon in sicer v smislu 2. točke 1. odstavka 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Dalje tožena stranka navaja, da je tožnik že 2-krat predlagal obnovo postopka iz razlogov 2. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku in obakrat je bil predlog zavržen, tožnikova tožba pa zavrnjena. Tožena stranka še obrazlaga, da tudi ni podan obnovitveni razlog iz 5. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ker ni bila izdana nobena odločba, s katero bi bilo v bistvenih točkah drugače rešeno, nekaj, kar je bilo z odločbo, glede katere se zahteva obnova postopka, rešeno kot predhodno vprašanje.
V tožbi tožnik navaja, da je uveljavljal obnovitvena razloga iz 2. in 5. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku, ker je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi ponarejene listine in krive izpovedbe priče ter da je bila zamolčana bistvena informacija, da gre v danem primeru za razlastitev hiše, stoječe na parceli s prednostno pravico do gradnje, dodeljene po 40. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Dalje opisuje, s čim naj bi bilo kaznivo dejanje ponarejanja listin storjeno in ugotavlja, da je kazenski pregon že zastaral, da bi to moral ugotoviti nek uradni organ in da 30-dnevni rok za obnovo predlaganega postopka teče od dneva ugotovitve tega zastaranja. Tožnik predlaga, da sodišče ugodi tožbi in izpodbijano razlastitveno odločbo odpravi.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, dostavila je le upravne spise. Tožba ni utemeljena.
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, iz kakšnih razlogov se postopek obnovi (249. člen zakona o splošnem upravnem postopku), kdo lahko predlaga obnovo postopka, in v kakšnem roku se lahko predlaga obnova postopka. Zato v predlogu za obnovo postopka morajo biti navedene okoliščine in dejstva, iz katerih pristojni organ lahko ugotovi vse navedeno. Sam razlog za obnovo postopka iz 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku mora biti jasno in določno opredeljen ter verjetno izkazan. Če predlog za obnovo postopka ni tako sestavljen, je pomanjkljiv in se z njim postopa kot s pomanjkljivo vlogo. Sodišče se strinja s toženo stranko, da je bil tožnikov predlog za obnovo postopka pomanjkljiv, in to iz razlogov, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijanem sklepu. Te razloge sodišče v celoti sprejema in se iz istih razlogov strinja z odločitvijo tožene stranke. Ti razlogi so tudi dovolj natančno in jasno obrazloženi. Sodišče samo pripominja, da je vprašljiva tudi pravočasnost vložitve predloga po 252. členu zakona o splošnem upravnem postopku, ker je tožnik isti obnovitveni razlog že uveljavljal. Po določbi 1. odstavka 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku se namreč lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu odkar je stranka zvedela za obnovitveni razlog.
Glede na obrazloženo je sodišče tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).