Jedro

Sodišče prve stopnje ni razpolagalo s strokovnim znanjem za ugotovitev ali so podani pogoji po 39. členu v povezavi s 53. členom ZDZdr. Zato ni jasno, po kateri dejanski podlagi je ocenilo, da udeleženčeva sposobnost presoje realnosti in obvladovanja ravnanja ni motena do te mere, da bi bila tej fazi potrebna prisilna hospitalizacija.

Če je sodišče prve stopnje na eni strani ugotovilo, da udeleženec ne razume situacije, v kateri se nahaja, in ni sposoben sodelovanja v postopku, kar vse je posledica akutnega poslabšanja paranoidne shizofrenije, ni jasno, zakaj je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo nasprotno, da njegova sposobnost odločanja ni okrnjena do te mere, da ne bi mogel sam odločati o svojem zdravljenju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženec odpusti iz zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike.

2. Najbližja oseba, to je mati udeleženca, se v laični pritožbi proti sklepu pritožuje iz vseh v zakonu2 dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da ji ni bila omogočena udeležba v postopku, tako da ni mogla dati ustreznih pojasnil, zakaj sta zdravje in življenje njenega sina trenutno dejansko ogrožena. Tudi na zaslišanje ni bila vabljena, niti je sodišče ni kako drugače kontaktiralo. V nadaljevanju pritožbe pa izpostavlja ugotovitve v tem postopku postavljene izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A., ki je ugotovila vse zakonske pogoje za pridržanje in zdravljenje udeleženca v psihiatrični bolnišnici. Zaključki sodišča prve stopnje, ki so v celoti nasprotni ugotovitvam izvedenskega mnenja, so tako zmotni. Udeleženec ni prvič opustil zdravil in hrane, njegovo stanje se poslabšuje. Izvedenka je ugotovila, da ni sposoben oblikovati svobodne volje glede svojega zdravljenja ter da ima v svoje zdravstveno stanje slab uvid. Udeleženec ne ogroža le svojega fizičnega zdravja, ampak tudi psihičnega. Ne želi se ločiti od prijetnih simptomov bolezni. Med zadnjim postom je shujšal vsaj 10 kg, v zadnjih štirih mesecih pa je izgubil 25 kg. Iz laboratorijskih preiskav z dne 19. 12. 2023 izhaja, da ima v urinu ketone, kar izkazuje razgradnjo mišic. Izvedenka je ugotovila tudi, da mu zaradi posta primanjkuje elektrolitov in mineralov ter da lahko zaradi pomanjkanja kalija pride do življenjsko ogrožujoče motnje srčnega ritma. Nič od tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo, na kar najbližja oseba opozarja v pritožbi, saj pred sodiščem prve stopnje te možnosti ni imela. Predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva mnenje sodne izvedenke in izpodbijani sklep spremeni.

3. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.

4. Kot je ugotovila izvedenka psihiatrične stroke in je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, je 27-letni udeleženec tokrat tretjič hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici zaradi akutnega poslabšanja paranoidne oblike shizofrenije ob opustitvi jemanja zdravil. Izvedenka je obrazložila, da je udeleženec odklanjal hrano in zdravila, nekaj dni tudi ni pil vode. Že prej se je slabo prehranjeval, od 4. 12. 2023 je bil na postu in je pil samo vodo. Zdravila je opustil teden dni pred pričetkom posta. Prva hospitalizacija je potekala januarja 2022 po poskusu samomora z antipsihotikom. Ob takratnem sprejemu so svojci povedali, da približno dve leti nadleguje simpatijo iz osnovne šole, ji pošilja rože, jo zasleduje, ji govori, da je v njegovih celicah naseljen nekdo drug. Večkrat se je odpravil po Sloveniji čisto neprimerno oblečen in obut. S klinično psihološkim pregledom je bila dokazana psihotična simptomatika, ki lahko vodi v tveganje za impulzivno in neustrezno vedenje. Ob drugi hospitalizaciji maja 2023 so svojci navajali, da je po smrti babice shujšal za 15 kg. Udeleženec je invalidsko upokojen in je pri njemu že prisoten upad kognitivnega funkcioniranja kot posledica bolezni. Kljub medikamentozni terapiji so prisotne halucinacije in blodnje. Izvedenka je v svojem izvidu in mnenju navedla, da pri udeležencu ugotavlja akutno poslabšanje paranoidne shizofrenije, hude in kronične duševne bolezni, do poslabšanja katere je prišlo ob opustitvi jemanja zdravil. Zaradi akutnega poslabšanja akutne bolezni je pri njemu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, do svojega stanja ima slab uvid. Zaradi porušene realitetne kontrole pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Ob nadaljevanju posta bi lahko ponovno prišlo do izrazite izgube telesne teže, kot je že v preteklosti. Ob pomanjkljivem vnosu življenjsko pomembnih elektrolitov in mineralov, ki jih zgolj s pitjem vode ne more vnesti v telo, bi lahko prišlo do pomanjkanja kalija in ostalih elektrolitov, kar lahko vodi v življenjsko ogrožujoče motnje srčnega ritma. Zaradi opuščanja zdravil nasprotni udeleženec hudo ogroža svoje zdravje, saj se bolezen kronificira in v možganih povzroča nepovratne strukturne spremembe, ki ga dodatno invalidizirajo in lahko povzročijo stopnjevanje funkcionalnega upada. Neugodna okoliščina je, da so simptomi bolezni udeležencu prijetni, od njih se ne želi ločiti, kar privede do opuščanja jemanja zdravil. Zaradi akutnega poslabšanja opisane duševne motnje udeleženec potrebuje bolnišnično zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za obdobje štirih tednov.3 Navedeno obdobje zdravljenja je potrebno iz razlogov uvedbe oziroma prilagoditve ustrezne medikamentozne terapije. Milejši ukrepi zdravljenja zaradi aktualnega poslabšanja duševne bolezni ne pridejo v poštev, saj udeleženec zaradi nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja v njih ne bo sodeloval. Brez zdravljenja pa se bosta bolezen in z njo opisano ogrožanje zdravja dodatno slabšala. Izvedenka je izrecno navedla, da udeleženec zaradi akutnega poslabšanja psihoze v tem trenutku ni sposoben oblikovati svobodne volje glede svojega zdravljenja.

5. Sodišče prve stopnje je, kljub zgoraj navedenim ugotovitvam izvedenke, da so za prisilno hospitalizacijo udeleženca podani vsi zakonsko zahtevani pogoji po 53. členu in 39. členu ZDZdr, sicer ugotovilo obstoj duševne bolezni, ki je udeleženec niti ne zanika, a je zaključilo, da se je udeleženec odločil za nekonvencionalni način zdravljenja in je posledično opustil zdravila. Dalje je ocenilo, da njegova sposobnost presoje realnosti in obvladovanja ravnanja ni motena do te mere, da bi bila v tej fazi potrebna prisilna hospitalizacija, saj udeleženec sodeluje v ambulantni obravnavi ter je post prekinil in sprejel zdravila, kar kaže, da je sposoben in pripravljen sodelovati. Nadalje je zaključilo, da tudi če bi bilo skladno s pravili medicinske znanosti za udeleženca vsekakor ugodneje, da bi nadaljeval s predpisanim zdravljenjem, njegovo trenutno stanje ni do te mere poslabšano, da bi bila potrebna intervencija v obliki prisilnega zdravljenja. Četudi so nevarnosti, ki jih je predstavila izvedenka, realne in za udeleženca potencialno ogrožujoče, pa v času odločanja niso bile konkretno izražene do te mere, da bi bil utemeljen tako hud poseg v njegovo svobodo odločanja. Udeleženec ne predstavlja nevarnosti za svojo okolico, sposobnost odločanja o lastnem stanju pa v tem trenutku ni okrnjena do te mere, da bi moralo namesto njega odločati sodišče. 6. Pritožbeno sodišče najprej pritrjuje najbližji osebi, to je udeleženčevi materi, da ji je bila v postopku kršena pravica do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s 64. členom ZDZdr sodišče na naroku zasliši izvedenca, lahko pa tudi zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, lečečega zdravnika in druge, ki bi lahko dali podatke pomembne za odločitev. Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis. Iz navedenega določila izhaja, da ima najbližja oseba pravico sodelovati pri zaslišanju udeleženca. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo odredbo za vročanje sklepa z dne 22. 12. 2023 (list. št. 2), s katerim je uvedlo postopek ter imenovalo sodno izvedenko in odvetnico, udeleženčevi materi kot najbližji osebi, iz sklepa pa so razvidni kraj, datum in ura naroka, vendar iz podatkov sodnega spisa ne izhaja, da je najbližja oseba ta sklep pravočasno prejela, oziroma da ga je sploh prejela. Ker je bilo najbližji osebi onemogočeno sodelovanje v postopku, je podana absolutna bistvena kršitev postopka ter je bilo že iz tega razloga potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje povzelo izvedenkine ugotovitve, da je pri udeležencu prisotna duševna bolezen, to je paranoidna shizofrenija, v preostalem delu pa je v celoti ignoriralo njene ugotovitve, da so pri udeležencu podani vsi zahtevani pogoji za prisilno hospitalizacijo po ZDZdr. Je že res, da sodišče s pomočjo izvedenca strokovnjaka ugotavlja dejansko stanje, pravna kvalifikacija ugotovljenega dejanskega stanu pa je v pristojnosti sodišča.4 Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj pri udeležencu ni potrebno prisilno zdravljenje, pavšalna, brez ustreznih razlogov, ki jih mora vsebovati vsaka odločitev sodišča, in s tem arbitrarna. Sodišče prve stopnje namreč ni razpolagalo s strokovnim znanjem za ugotovitev ali so podani pogoji po 39. členu v povezavi s 53. členom ZDZdr. Zato ni jasno, po kateri dejanski podlagi je ocenilo, da udeleženčeva sposobnost presoje realnosti in obvladovanja ravnanja ni motena do te mere, da bi bila tej fazi potrebna prisilna hospitalizacija. Udeleženčevo sodelovanje v ambulantni obravnavi, kjer je pristal na odvzem krvi in prekinitev posta, ter ponovno jemanje zdravil sicer res kažeta, da je sposoben in pripravljen sodelovati, vendar ne moreta kazati na to, da sposobnost presoje realnosti in obvladovanje ravnanja ni motena. Tudi ni jasno, na podlagi katerih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da udeleženčevo trenutno zdravstveno stanje ni poslabšano do te mere, da bi bila potrebna intervencija v obliki prisilnega zdravljenja, saj je izvedenka ugotovila, da je z dolgotrajnimi posti, v katerih v določenih obdobjih tudi vode ne pije več ter prihaja do izrazite izgube telesne teže,5 njegovo zdravje hudo ogroženo, ogroženo pa je tudi njegovo življenje. Dalje ni jasno, po kateri dejanski podlagi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sposobnost odločanja o lastnem stanju pri udeležencu v tem trenutku ni ogrožena do te mere, da bi moralo odločitve o njegovem zdravljenju sprejemati sodišče. Izvedenka je namreč ugotovila, da udeleženec zaradi akutnega poslabšanja psihoze v tem trenutku ni sposoben oblikovati svobodne volje glede svojega zdravljenja, kar je sodišče celo povzelo v 10. točki obrazložitve.

8. Nenazadnje je obrazložitev sodišča prva stopnje nasprotna tudi z ravnanjem sodišča na naroku, ko je udeležencu v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZDZdr omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, ker bi po oceni sodišča zaradi nerazumevanja situacije lahko nastale škodljive posledice za zdravje osebe in zaupnost, obenem pa je glede na njegovo stanje ocenilo, da za sodelovanje v postopku niti ni bil sposoben, kar vse je ugotovljeno v 5. točki obrazložitve. Če je sodišče prve stopnje na eni strani ugotovilo, da udeleženec ne razume situacije, v kateri se nahaja, in ni sposoben sodelovanja v postopku, kar vse je posledica akutnega poslabšanja paranoidne shizofrenije, ni jasno, zakaj je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo nasprotno, da njegova sposobnost odločanja ni okrnjena do te mere, da ne bi mogel sam odločati o svojem zdravljenju.

9. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo, če je menilo, da izvedensko mnenje ni ustrezno, postavljeni izvedenki naložiti dopolnitev mnenja oziroma postaviti drugega izvedenca ustrezne stroke, ne pa da je izvedensko mnenje izvedenke kot strokovnjakinje na tem področju v celoti spregledalo in odločilo v nasprotju s tem mnenjem le na podlagi svojih pavšalnih, laičnih ocen, pri tem pa ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem v tej smeri. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, nadalje nima ustreznih razlogov oziroma v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, navedeni razlogi pa so nejasni in so si med seboj v nasprotju. Tudi iz tega razloga je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovni postopek na podlagi tretjega odstavka 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dati najbližji osebi pravico do sodelovanja v postopku, če bo menilo, da bi lahko podala podatke pomembne za odločitev. Če bo menilo drugače, bo moralo svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Poleg tega bo v ponovljenem postopku moralo odpraviti kršitve postopka tako, da bo podalo utemeljene razloge za svojo odločitev, ki bo morala temeljiti na strokovnem mnenju izvedenca ustrezne stroke (360. člen ZPP).

11. Ker sodišče prve stopnje razlogov za svojo odločitev ni ustrezno in zadostno obrazložilo, pritožbeno sodišče kršitve ni moglo sanirati, saj bi bila s tem udeležencu in ostalim osebam, ki imajo pravico do pritožbe, ta pravica odvzeta (25. člen Ustave RS). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na naravo zadeve ter nujnost in hitrost postopka ni odločalo samo, ker ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje ponovitev postopka pred istim sodiščem le-tega ne bo bistveno zavlekla in ne bo prišlo do kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP).

**PRAVNI POUK:** Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in psihiatrična bolnišnica, v kateri je oseba pridržana (67. člen ZDZdr). Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh6 od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo, ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

... 2 338. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). 3 Narok je bil opravljen 22. 12. 2023. 4 Tako imenovani sodniški silogizem, pri katerem sodišče napravi sklep o tem, ali ugotovljeno dejansko stanje (spodnja premisa) ustrezna abstraktni pravni normi (zgornja premisa) - prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, L. Ude in ostali, GV založba in Uradni list RS 2005, prva knjiga, A. Galič, D. Wedam Lukić, komentar k 7. členu, str. 74, 75. 5 Pred drugo hospitalizacijo je iz teh razlogov shujšal za 15 kg. 6 Novela ZPP-E roka za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr ni posebej uredila, v tem pogledu je prišlo do naknadne pravne praznine, ki jo je treba glede na 3. člen Zakona o sodiščih napolniti z ureditvijo, ki se nanaša na podobne primere. Po presoji pritožbenega sodišča se konkretni situaciji najbolj prilega ureditev, ki po ZDZdr velja za pritožbo zoper meritorni sklep sodišča prve stopnje, to je ureditev po 67. členu tega zakona. Ta določa tridnevni pritožbeni rok, ta rok pa je, saj upošteva nujnost in hitrost postopka po ZDZdr, primeren tudi za novo pravno sredstvo, ki je bilo uvedeno z novelo ZPP-E.