Jedro

Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez sodelovanja tožnika. Tožnik tako pred izdajo odločbe na prvi stopnji ni bil seznanjen z ugotovitvami prvostopejskega organa in nanje tudi ni mogel ustrezno odgovoriti. Zaradi navedenega ni mogel prej kot v pritožbi ugovarjati nepravilni ugotovitvi glede vrste rabe zemljišča oziroma glede obstoja gospodarskega poslopja na obravnavani parceli.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33114-205/2011/6 z dne 20. 4. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za ukrep Pomoč mladim prevzemnikom. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 15. 11. 2011 vložil popolno vlogo na Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 (v nadaljevanju javni razpis). V skladu z javnim razpisom se kot prevzem kmetije upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, in ki so v lasti ali solasti prenosnika. Iz prevzema se lahko izključi le stanovanjsko enoto, zemljišča do vključno 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Iz notarskega zapisa izročilne pogodbe je razvidno, da si je prenosnik zadržal v lasti parcelno številko 843/6 k.o. …, na kateri je tudi gospodarsko poslopje. Po podatkih zemljiške knjige je dne 31. 3. 2011 postal lastnik navedene parcele A.A. Iz navedenega izhaja, da kmetija ni bila prevzeta v celoti, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo, pri čemer se je sklicevala na določbe Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 (v nadaljevanju Uredba) ter javnega razpisa. Strinja se z ugotovitvijo prvostopnega organa, da kmetija ni bila prevzeta v celoti, saj je prenosnik obdržal parc. št. 843/6 k.o. …, na kateri je tudi gospodarsko poslopje. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa navaja, da obvestilo Geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica z dne 9. 5. 2012, s katerim je bila spremenjena vrsta rabe pri parc. št. 843/6 (namesto stanovanjske stavbe in gospodarskega postopka je naveden porušen objekt), predstavlja nov dokaz, ki ga ni mogoče upoštevati v postopku. V skladu z določbo 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti in navesti na obravnavi. Obvestilo, ki ga je kot nov dokaz predložil tožnik, pa ni obstajalo v času odločanja na prvi stopnji, zato se ne more upoštevati kot pritožbeni razlog. Do spremembe vrste rabe na sporni parceli je namreč prišlo šele po koncu postopka na prvi stopnji. Glede ugovora, da bi geodetska uprava morala po uradni dolžnosti izvesti spremembo, pa meni, da gre pri tem za medsebojno razmerje med pritožnikom in geodetsko upravo, v katero tožena stranka ne more v konkretnem postopku posegati. Prav tako je tožnik imel možnost pred oddajo vloge na javni razpis pozanimati se o vseh vpisih v zemljiško knjigo, zato tudi sam nosi odgovornost, da podatki niso usklajeni, saj mora po določbah Zakona o zemljiški knjigi ustrezne vpise predlagati predlagatelj sam. Razen tega je tožnik ob prijavi na javni razpis podal izjavo, da je seznanjen z vsebino javnega razpisa ter z vsemi pogoji ter sankcijami, zato nosi odgovornost, da podatki niso bili pravočasno usklajeni.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da je v celoti izpolnil vse zahtevane pogoje za pridobitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč mladim prevzemnikom kmetij. Od prenosa se lahko izključijo površine v velikosti 0,5 ha primerljivih površin, tako da si je prenosnik pridržal parc. št. 843/6 k.o. …. Pri tem pa je tožena stranka napačno ugotovila, da na obravnavani parceli stoji gospodarsko poslopje. Na zemljišču so že vrsto let samo ruševine nekdanje stanovanjske hiše, zemljišče pa je v prostorskih aktih občine po namenski rabi nepozidano stavbno zemljišče, namenjeno stanovanjski gradnji. Iz dejanskega stanja v naravi in številnih uradnih evidenc že vrsto let izhaja, da je zemljišče travnik, na katerem je kup ruševin. Upravni organ pa je na podlagi podatka iz zemljiške knjige, ki niti ni merodajna evidenca za katastrske podatke, ugotovil, da na zemljišču stoji gospodarsko poslopje. S tem pa je napačno ugotovil dejansko stanje in posledično sprejel nepravilne odločitve. Zaradi navedenega je tožnik tudi sprožil ustrezne postopke in tako je geodetska uprava 9. 5. 2012 izdala obvestilo, iz katerega jasno izhaja ugotovljena sprememba vrste rabe (porušen objekt). Na to je tožnik opozoril v pritožbi, vendar je tožena stranka zavzela stališče, da gre za nova dejstva in dokaze, ki jih ni možno upoštevati. S tem se ne strinja, saj so vsa dejstva, ki so vplivala na izdajo obvestila geodetske uprave, obstajala že v času odločanja na prvi stopnji. Predvsem pa to dejstvo izhaja iz dejanskega stanja v naravi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je upravičen do nepovratnih sredstev iz naslova javnega razpisa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi ter meni, da se v skladu z Uredbo upošteva dejanska raba površin na podlagi podatkov iz grafične evidence rabe kmetijskih zemljišč (evidenca GERK) samo za izračun primerljivih kmetijskih površin. To pomeni, da se glede objektov upoštevajo podatki iz uradnih evidenc in sicer iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V skladu z javnim razpisom se kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika. Pri tem pa se lahko iz prevzema izključi stanovanjsko enoto, zemljišče v skupni velikosti do 0,5 ha primerljivih kmetijskih površin ter objekte, ki so namenjeni opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

V obravnavni zadevi ni sporno, da je prenosnik kmetije zase obdržal parc. št. 843/6 k.o. …, sporno pa je, ali na navedeni parceli stoji gospodarski objekt. V zvezi z navedenim sta Agencija in tožena stranka svojo odločitev oprli na podatke v zemljiški knjigi (po katerih je na parc. št. 843/6 k.o. … gospodarsko poslopje v površini 24 m2), tožnik pa je v pritožbi (in sedaj tožbi) zatrjeval, da na zemljišču že vrsto let ležijo le ruševine nekdanjega objekta. Navedeno je dokazoval s fotografijami obravnavane parcele, ortofoto posnetkom ter obvestilom geodetske uprave z dne 9. 5. 2012 o spremembi katastrskih podatkov.

V konkretnem primeru ne gre prezreti, da je bila prvostopna odločba izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez sodelovanja tožnika. Tožnik tako pred izdajo odločbe na prvi stopnji ni bil seznanjen z ugotovitvami prvostopnega organa in tudi nanje ni mogel ustrezno odgovoriti. Zaradi navedenega ni mogel prej kot v pritožbi ugovarjati nepravilni ugotovitvi glede vrste rabe oziroma obstoja gospodarskega poslopja na obravnavani parceli.

Sporno ugotovitev dejanskega stanja glede obstoja gospodarskega objekta na parc. št. 643/6 k.o. … sta upravna organa oprla na podatke iz zemljiške knjige, torej na podatke, ki izhajajo iz uradne evidence. Potrdila o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, veljajo za javne listine (tretji odstavek 179. člena ZUP). Potrdilo je dokazno sredstvo za dokazovanje pravno pomembnih dejstev. Dokazno moč potrdila kot javne listine določa prvi odstavek 169. člena ZUP, po katerem javna listina dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Je pa domneva o resničnosti tistega, kar se v javni listini potrjuje, izpodbojna, saj je dovoljeno dokazovanje, da so dejstva v listini nepravilno potrjena (člen 171 ZUP). Pri tem je dokazno breme na stranki, ki zatrjuje neresničnost v javni listini potrjenih podatkov.

Z dokazi, predloženimi v pritožbi, je tožnik v bistvu dokazoval, da podatki v zemljiški knjigi niso točni, torej je uporabil institut, ki mu ga omogoča 171. člen ZUP. Pri tem pa po mnenju sodišča ne gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj tožnik te možnosti v postopku na prvi stopnji ni imel. V skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.

Tožnik je v pritožbi kot dokaz, da so v zemljiški knjigi navedena dejstva napačna, predložil obvestilo GURS z dne 9. 5. 2012 o spremembi katastrskih podatkov za parc. št. 843/6 k.o. …, fotografijo ter ortofoto posnetke za navedeno parcelo. Do slednjih dveh dokazov se tožena stranka sploh ni opredelila, temveč je obravnavala le obvestilo GURS o spremembi vrste rabe, ki je bilo izdano po koncu postopka na prvi stopnji, zaradi česar je štela, da dokaz ni obstajal v času odločanja na prvi stopnji. Z navedeno spremembo katastrskih podatkov pa je GURS kot pristojni organ v bistvu le poočitil dejansko stanje, kot bi naj obstajalo pred vložitvijo vloge za vpis spremembe podatkov o vrsti rabe parc. št. 843/6 v kataster (in pred izdajo izpodbijane odločbe), saj je utemeljenost zahteve za spremembo podatkov ugotovil na podlagi predložene fotografije in ortofoto posnetkov parcele, torej istih dokazov, kot jih je tožnik predložil v pritožbi. Zaradi navedenega po mnenju sodišča ni mogoče sklepati, da gre za novo dejstvo (da objekt ne stoji več), ki ne bi obstajalo v času odločanja na prvi stopnji, torej za nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 238. člena ZUP.

Sodišče tudi ni kot relevantne v tej zadevi štelo navedbe tožene stranke, da je tožnik podpisal izjavo (ki je del razpisne dokumentacije), da brez zadržkov soglaša z vsebino javnega razpisa, ter da v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi sam nosi odgovornost v primeru neusklajenih podatkov v zemljiški knjigi. Ureditev zemljiške knjige res temelji na načelu javnosti in zaupanja v podatke, ki so vpisani v zemljiški knjigi, vendar pa to ne izključuje možnosti dokazovanja nasprotnega v skladu z določbami ZUP, ki se tudi v javnopravnih stvareh smiselno uporablja v postopku.

Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem naj upošteva tudi nova dejstva oziroma dokaze, ki jih je tožnik predložil v pritožbi, ter ponovno odloči o zadevi.