30. 9. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Zoran Mirjanić, Republika Bosna in Hercegovina, ki ga zastopa Slavoljub V. Krgović, odvetnik v Kopru, na seji 30. septembra 2008

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 329/2006 z dne 24. 5. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 171/2006 z dne 7. 6. 2006

se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je bil s prvostopenjsko sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja izsiljevanja po tretjem in prvem odstavku 218. člena v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ) in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena istega zakona. Izrečena mu je bila enotna kazen treh let in šestih mesecev zapora in stranska kazen izgona tujca za dobo šestih let. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi pritožnikovega zagovornika deloma ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja prisiljenja po prvem odstavku 142. člena v zvezi s 25. členom KZ, v ostalem delu pa zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti pritožnika in njegovega zagovornika zavrnilo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 19., 21., 22., 29. in 62. člena Ustave, tretje točke 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in tretje točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). Navaja, da postopek zoper njega ni tekel v jeziku, ki ga razume, ker je po narodnosti Srb, postavljen pa mu je bil tolmač za hrvaški jezik. Med postopkom naj bi sodišče opozarjal, da jezika ne razume, vendar naj bi se postopek nadaljeval, kot da bi razumel slovenski jezik. Sodišče naj bi seznanil z dopisom Ambasade Republike Bosne in Hercegovine, iz katerega naj bi izhajalo, kateri jeziki so v navedeni republiki v uporabi in kateri so uradni jeziki. Navaja še, da sta drugostopenjsko sodišče in Vrhovno sodišče napačno razlagali, da mu je bilo prevajano v jezik, ki ga dobro razume in da bi v nasprotnem primeru on in njegov zagovornik izrecno zahtevala tolmača za drug jezik. To naj tudi ne bi bila njuna obveza, pač pa obveza sodišča. Pritožnik navaja, da ni mogel spremljati postopka, ker mu ni bilo prevajano v materin jezik. Predlaga, da Ustavno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi vse izpodbijane sodbe in zadevo vrne v ponovno odločanje ter prizna stroške pritožbe.

B.

3.Bistveni očitek ustavne pritožbe je, da bi moralo sodišče pritožnika poučiti o pravici do uporabe svojega jezika in da bi bil ta jezik lahko le materni jezik.

4.Ustava v 62. členu vsakomur zagotavlja, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon. ZKP to pravico kot ustno komunikacijo s sodiščem ureja v 8. členu, za osebe, ki jim je vzeta prostost, pa tudi kot pisno v tretjem odstavku 7. člena. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-599/04 z dne 24. 3. 2005 (Uradni list RS, št. 37/2005 z dne 11. 4. 2005 in OdlUS XIV, 38) opredelilo pravico obdolženca do uporabe svojega jezika in pisave iz 62. člena Ustave kot izraz pravice do poštenega postopka, ker je ocenilo, da je uresničitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave oziroma pravice do poštenega sojenja mogoča le ob spoštovanju pravice obdolženca do uporabe svojega jezika in pisave. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče pojasnilo tudi, da "jezik, ki ga obdolženec uporablja v postopku (svoj jezik), je praviloma materni jezik oziroma jezik naroda, ki mu pripada, ali uradni jezik države, katere državljan je, ni pa to nujno." V nadaljevanju je še pojasnilo, da je to določen jezik, ki ga obdolženec uporablja v postopku, ker ima primerno znanje, da se lahko ustno sporazumeva.

5.Iz sodbe drugostopenjskega sodišča izhaja obrazložitev, zakaj šteje, da je pritožnik razumel, kar se je slišalo ali pisalo v postopku. Pojasnilo je, da iz zapisnika o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izhaja pritožnikova izjava, da živi v Sloveniji že 15 let in slovenski jezik razume, da se je ponovnemu branju zapisnika odpovedal, ker je sledil nareku in ga kot točnega podpisal in da je bil na tem zaslišanju navzoč tudi zagovornik. Pojasnilo je tudi, da je bila na glavni obravnavi navzoča tolmačica za hrvaški jezik in da se je za to sodišče odločilo brez obdolženčeve zahteve, potem ko je ugotovilo, da so njegove vloge sestavljene v materinem jeziku in jih je zato pošiljalo v prevajanje in da je iz spisa razvidno, da ne pritožnik ne zagovornik nista omenila, da pritožnik ne bi razumel tistega, kar se je slišalo ali pisalo na glavni obravnavi neposredno ali preko tolmača. Vrhovno sodišče se je strinjalo z ugotovitvami drugostopenjskega sodišča, zakaj šteje, da je obdolženec razumel tisto, kar je sodišče obravnavalo v postopku. Navedlo je, da ne gre ne za kršitev 3. ne 8. točke drugega odstavka 371. člena ZKP, če tolmač procesnemu udeležencu, ki ne razume jezika, v katerem teče postopek, vsebine procesnega dejanja ne prevaja v njegov materni jezik, temveč v kakšen drug jezik, ki ga razume in govori.

6.Pritožnik ugotovitvam in stališčem drugostopenjskega sodišča in Vrhovnega sodišča, da je bil poučen o pravici do uporabe svojega jezika, pa se je temu odpovedal in zakaj štejeta, da je razumel jezik, v katerem je potekal postopek, ne oporeka, navaja le svoje poglede na vsebino pravice do uporabe svojega jezika in svoje poglede, kateri jezik je to. Zgolj s tem ustavne pritožbe glede na 50. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) ne more utemeljiti. Ker pritožnik kljub pozivu Ustavnega sodišča in opozorilu na pravne posledice ni predložil prvostopenjske sodbe, je Ustavno sodišče preizkus ustavne pritožbe opravilo le glede tistih zatrjevanj ustavne pritožbe, ki so se nanašale na drugostopenjsko sodbo in sodbo Vrhovnega sodišča.

7.Ker kršitve ustavnih pravic niso podane, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo (1. točka izreka).

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Senat Ustavnega sodišča je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

9.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Ernest Petrič ter člana Jasna Pogačar in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Ernest Petrič

Namestnik predsednika senata