Jedro

Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.

ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek nadaljuje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje prekinjeni postopek (v posledici pravnomočno končanega vzorčnega postopka) napačno nadaljevalo, sklicujoč se pri tem na 208. člen ZPP. Ta v tretjem odstavku določa, da se v vseh primerih prekinjeni postopek nadaljuje na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev. Ker nobena od strank ni predlagala nadaljevanja postopka, je podana bistvena kršitev določb postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožeči stranki naloži plačilo priglašenih stroškov tožene stranke.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo toženi stranki očita pomanjkanje pravnega interesa za vložitev pritožbe, češ da ima le interes za zavlačevanje postopka, ki pa ni dopusten, zato predlaga zavrženje pritožbe. Vložitev pritožbe ocenjuje tudi kot namerno zlorabo pravic, zato predlaga kaznovanje tožene stranke po 11. členu ZPP. Iz previdnosti podaja še predlog za nadaljevanje postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo zaradi izvedbe vzorčnega postopka v zadevi XX Pd 173/2016. Ker je odločitev v tej zadevi postala pravnomočna, je z izpodbijanim sklepom prekinjeni postopek pravilno nadaljevalo.

7. ZPP namreč v 279.b členu, poleg primerov iz 205. in 206. člena ZPP, določa poseben razlog za prekinitev postopka (izvedba vzorčnega postopka). V četrtem odstavku 279.b člena ZPP je določeno, da sodišče po pravnomočnosti sodbe, izdane v vzorčnem postopku, o prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, odloči upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. Četudi v navedeni določbi nadaljevanje prekinjenega postopka ni natančneje urejeno, to ne pomeni, da nadaljevanje postopka ne pride v poštev. Predvsem pa ne drži, kar navaja pritožba, da bi bilo nadaljevanje postopka možno le na predlog stranke.

8. Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zato, ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.

9. Pri tem se je sklicevalo tudi na 208. člen ZPP, ne da bi posebej izpostavilo tretji odstavek tega člena, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Navedeni člen v prvem in drugem odstavku določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Pritožba neutemeljeno navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.

10. Tožena stranka je z vložitvijo pritožbe uporabila legitimno pravno sredstvo, zato ni utemeljen predlog tožeče stranke za kaznovanje po 11. členu ZPP, ki se nanaša na nedopustno zavlačevanje postopka ter zlorabo pravic.

11. Ker ni podan v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, vloga tožeče stranke pa za odločitev o pritožbi ni bila potrebna, zato krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP)