Jedro

Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo predloga z dne 23. 9. 2025 (I. točka). Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Izvrševanje in izvajanje Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija, Ur. l. RS, št. 155/2022 z dne 9. 12. 2022, se do pravnomočnosti odločitve sodišča v glavni zadevi zadrži." (II. točka). Odločitev o stroških postopka z začasno odredbo je pridržalo za končno odločbo (III. točka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj zaradi vseh pritožbenih razlogov, predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve na prvo stopnjo s stroškovno posledico. Odločitev sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zaradi nesklepčnosti je formalistična in nepravilno razume pravila pravdnega postopka, predlagatelju pa neutemeljeno jemlje pravico do sodnega varstva. Nasprotuje sklicevanju na sklepe VSL I Cp 1907/2023, VSL 1140/2024, VSC I CP 276/2023 in Pdp 341/2018, saj za konkretni primer niso uporabljivi zaradi drugačnega dejanskega stanja (uveljavljanje več zahtevkov, sklicevanje predloga za izdajo začasne odredbe na druge vloge), sklep Pdp 289/2025 pa ni javno objavljen. Navaja, da uveljavlja le en predlog (ničnost 7. člena Aneksa št. 14 h KPJZRTVS), tako da sodišču ni bilo treba ugibati, na kateri zahtevek se predlog nanaša; vso trditveno in dokazno podlago je navedel v istem dokumentu, ki ga je le stilsko razdelil na več razdelkov. Trdi, da je verjetnost terjatve za izdajo začasne odredbe izkazal v točkah I in II predloga in ni pomembno, da pod razdelkom III ni še enkrat prekopiral istih navedb. Sklicuje se na konkretizirano opredelitev v predlogu, da je verjetnost terjatve izkazana z navedbami in dokazi pod točkama I in II, ki predstavljata njegovo trditveno in dokazno podlago pri izkazovanju verjetnosti terjatve. Sodišču prve stopnje očita zmotno razumevanje 7. in 212. člena ZPP, poseg v pravico iz 22. in 23. člena Ustave RS ter bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklicuje se na drugačno postopanje sodišča prve stopnje v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe za zadržanje izvrševanja Kolektivnega dogovora v isti zadevi; sodišče prve stopnje je namreč ugotavljalo in ugotovilo, da je terjatev izkazana, čeprav je bil način podaje predloga enak. Ker je v istem postopku uporabljalo različne kriterije in pravila, zatrjuje arbitrarno uporabo prava, ki mu jemlje pravico do sodnega varstva in enakega obravnavanja. Sklicujejo se na merila, ki jih je razvila sodna praksa v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom (npr. sodbo VSL II Cp 3379/2012), ter na sklep VSL IV Ip 1007/2021. Meni, da kopiranje navedb glede verjetnosti terjatve v točkah I in II predloga v točko III v ničemer ne bi doprineslo k jasnosti predloga. Navaja, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, kar pomeni, da mu lahko prisodi manj oziroma zahtevku delno ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je bila vročena nasprotnima udeležencema, ki nanjo odgovarjata, predlagata njeno zavrnitev in naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka predlagatelju. Priglašata stroške odgovorov na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Ni utemeljen očitek o arbitrarnem ravnanju sodišča prve stopnje, niti očitka kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev ustavnih pravic do sodnega varstva in enakega varstva pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Predlagatelj je imel v postopku možnost uveljavljati zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), dejstvo, da je za vsebinsko presojo predloga za izdajo začasne odredbe potrebno izpolnjevati določene formalne pogoje, pa ne pomeni onemogočanja sodelovanja v postopku oziroma posega v pravico do sodnega varstva. Glede na vsebino in oblikovanost vloge, ki vsebuje tudi predlog za izdajo začasne odredbe, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati prekomernega formalizma.

6.V tem kolektivnem delovnem sporu sodišče na podlagi predloga z dne 26. 8. 2025 odloča o ničnosti Kolektivnega dogovora, na podlagi razširitve predloga z dne 23. 9. 2025 pa skladno s I. točko izpodbijanega sklepa (ki ni pod pritožbo) še dodatno o ničnosti Aneksa št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenije (KPJZRTVS) oziroma njegovega 7. člena.

7.Predlagatelj je na podlagi 56. člena ZDSS-1 in 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagal izdajo regulacijske začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero bi sodišče do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari zadržalo izvrševanje in izvajanje Aneksa št. 14 h KPJZRTVS. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo, ker predlagatelj v zvezi s pogojem verjetno izkazanega obstoja terjatve iz prvega odstavka 272. člena ZIZ v predlogu za izdajo začasne odredbe ni podal ustreznih trditev in dokazov, saj se je v njem le skliceval na navedbe in dokaze iz razširitve predloga.

8.Kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, je postopek za izdajo začasne odredbe poseben in samostojen postopek, pri katerem ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo oziroma predlogom v kolektivnem delovnem sporu (v skupni vlogi) ali v posebni vlogi, temveč je pomembno, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo. Ni namreč naloga sodišča, da med obsežnimi trditvami v vlogi sámo išče tiste, ki naj bi bile odločilne tudi za presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi v tem delu vloge (točki I in II) predlagatelj ni podal konkretnih navedb in predlagal dokazov, ki bi omogočale presojo, da je verjetno izkazana uveljavljana terjatev (ničnost Aneksa št. 14 h KPJZRTVS). Na pravilnost takega stališča ne vpliva dejstvo, da je sodišče prve stopnje prvi predlog za začasno odredbo v tem kolektivnem delovnem sporu z dne 26. 8. 2025 (za zadržanje izvrševanja Kolektivnega dogovora), ki je bil glede sklicevanja na trditve in dokaze podobno oblikovan, obravnavalo kot sklepčen. Sodišču ni mogoče očitati arbitrarnosti, če ravna skladno s procesnimi zahtevami, tudi če jih je predhodno kdaj spregledalo.

9.Predlagatelj neutemeljeno nasprotuje sklicevanju sodišča na v bistvenem podobne primere (VSL I Cp 1140/2024, VDSS Pdp 341/2018, VSL I Cp 1907/2023) in neutemeljeno izpostavlja nebistvene razlike med citiranimi in obravnavano zadevo. V vseh navedenih zadevah (in v zadevi Pdp 298/2025) iz odločitev sodišč izhaja zahteva po navajanju ustreznih trditev in dokazov za vse pogoje za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ (torej glede verjetnega obstoja terjatve po prvem odstavku in možnosti nastanka težko nadomestljive škode po 2. alineji drugega odstavka tega člena) ter dodatnega pogoja reverzibilnosti v primeru zavrnitve zahtevka v glavni stvari. Predlagatelj je (kot tudi sam navaja) podal obsežne navedbe v zvezi z razširitvijo predloga še na ugotovitev ničnosti Aneksa št. 14 h KPJZRTVS, v zvezi z verjetnim izkazom pogoja obstoja terjatve pa v predlogu za začasno odredbo (točka III) ni podajal trditev in ni predlagal dokazov. Pavšalno sklicevanje na trditve v zvezi z razširitvijo predloga, ki se pretežno nanašajo na 7. člen navedenega aneksa, medtem ko je predlagana ugotovitev celotnega aneksa, ne zadošča. Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo določb 7. in 212. člena ZPP, na pravilnost odločitve pa ne vpliva niti sklicevanje predlagatelja na odločitev II Cp 3379/2012, ki se nanaša na povsem drugo pravno vprašanje, in na sklep VSL IV Ip 1007/2021, ki se nanaša na predlog za zavarovanje denarne terjatve, pri čemer je predlagatelj zavarovanja jasno navedel, v katerem delu navedbe iz vlog predstavljajo del trditvene podlage. Na podlagi enega drugačnega primera predlagatelj ni utemeljil drugačne ustaljene sodne prakse, ki tudi sicer v RS ni formalni pravni vir.

10.Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Ničnost 7. člena Aneksa št. 14 h KPJZRTVS predlagatelj uveljavlja na straneh 2, 4, 6, 7, 8 in 12, v petitu predloga pa zahteva ugotovitev, da je ničen (celoten) Aneks, prav tako na zadnji strani vloge predlaga zadržanje izvrševanja in izvajanja (celotnega) aneksa.

2Sklep je v času odločanja pritožbenega sodišča javno dostopen, v njem pa je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da je za sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe treba ne glede na to, ali je predlog podan samostojno ali skupaj s tožbo, v samem predlogu navesti ustrezno trditveno podlago za verjeten obstoj terjatve, in da pavšalno sklicevanje na trditve in dokaze v tožbi ne zadošča.

3Gre za vprašanje sklicevanja na dokaz kot del trditvene podlage.