Jedro

Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da glasi: „III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe plačati 565,33 EUR ter zakonske zamudne obresti: od zneska 300,60 EUR od 2. 12. 2009 dalje do plačila, od zneska 264,73 EUR pa od 27. 8. 2010 dalje do plačila.

IV. Kar zahteva tožeča stranka več, in sicer zakonske zamudne obresti od zneska 264,73 EUR za obdobje od 23. 8. 2010 do 26. 8. 2010, se zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 64,48 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje (I.) dopustilo spremembo tožbe z dne 27. 8. 2010, (II.) zavrglo tožbo glede zahtevka za plačilo civilne kazni, (III.) toženi stranki naložilo, naj tožeči stranki plača 565,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2010 do dne plačila, (IV.) zavrnilo, kar je tožeča stranka zahtevala več in (V.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 56,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del odločbe in stroškovno odločitev se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo sodbe tako, da bodo pravilno navedeni zneski in čas, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti, pravdni stroški pa pravilno odmerjeni, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico. Nepravilen je zaključek sodišča, da gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od prvotno vtoževanega zneska šele od datuma vložitve pripravljalne vloge. Skladno z določbami Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejajo vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti, tečejo zakonske zamudne obresti od zneska 300,60 EUR, plačilo katerega je tožeča stranka zahtevala s tožbo, že od vložitve tožbe dalje. Tožeča stranka je v tožbi postavila povsem jasen tožbeni zahtevek za plačilo zapadlih mesečnih nadomestil za uporabo fonogramov, pri čemer je opredelitev relevantnega obdobja potrebna zgolj za presojo utemeljenosti zahtevka, ne pa za sam nastanek zamude, kot je štelo sodišče prve stopnje. Ne strinja se tudi s prvostopno odmero pravdnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je dne 19. 12. 2011 vložila dopolnitev pritožbe, ki pa jo pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj je bila vložena po izteku pritožbenega roka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je odločilo, da gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od vtoževanega zneska 300,60 EUR šele od 27. 8. 2010 (datum vložitve pripravljene vloge tožeče stranke) dalje, z obrazložitvijo, da je tožeča stranka šele v pripravljalni vlogi opredelila obdobje, za katero je v tožbi zahtevala plačilo nadomestila za uporabo fonogramov. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna. Po določbi prvega odstavka 378. člena OZ je upnik, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, upravičen tudi do povračila zamudnih obresti. V skladu z navedeno določbo gredo torej upniku zakonske zamudne obresti od trenutka nastopa zamude dolžnika. Zato je treba v konkretnem primeru ugotoviti, kdaj je nastopila zamuda tožene stranke glede plačila nadomestila za uporabo fonogramov v znesku 300,60 EUR, plačilo katerega je tožeča stranka zahtevala že s tožbo. Skladno s prvim odstavkom 130. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) je uporabnik dolžan v primeru javne priobčitve fonograma plačevati primerno nadomestilo. Če uporabnik javno priobčuje fonograme, nima pa sklenjene pogodbe s kolektivno organizacijo (za tak primer gre v tej zadevi), gre za neupravičeno pridobitev koristi na strani uporabnika varovanih del, katere plačilo upravičenec lahko od uporabnika zahteva na podlagi določil 198. člena OZ. Skladno s 193. členom OZ, ki ureja med drugim vprašanje nastopa zamude dolžnika v primeru neupravičene pridobitve, mora pridobitelj neupravičeno pridobljene koristi plačati zamudne obresti v primeru, da je bil nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. V konkretnem primeru tožeča stranka niti ni trdila, da je bila tožena stranka nepoštena, zato je treba izhajati iz tega, da je tožena stranka pošteni pridobitelj, kar pomeni, da gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 300,60 EUR od dneva vložitve tožbe (t.j. od 2. 12. 2009), kot je tožeča stranka tudi zahtevala s tožbo. Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.

7. Neutemeljena pa je pritožba zoper stroškovno odločitev. Ob tem pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke izdalo dopolnilni sklep z dne 14. 11. 2011, s katerim je tožeči stranki poleg že priznanih pravdnih stroškov priznalo še strošek plačane sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku je tako sporna le še odločitev glede stroškov za poštne in telekomunikacijske storitve, saj so bili tožeči stranki ostali stroški priznani v celoti. Skladno s tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 20 % nagrade, vendar največ 20,00 EUR. Ob upoštevanju, da je bila tožeči stranki priznana nagrada za postopek na prvi stopnji v znesku 39,00 EUR (toliko je tožeča stranka iz tega naslova tudi zahtevala), je sodišče prve stopnje skladno s citirano tar. št. 6002 pravilno odločilo, da znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, do povračila katerega je upravičena tožeča stranka, 7,8 EUR in ne zahtevanih 20,00 EUR.

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od zneska 300,60 EUR od 2. 12. 2009 dalje do plačila (5. alineja 358. člena ZPP), v preostalem delu pa jo je zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov upoštevajoč pritožbeni uspeh (drugi odstavek 154. člena ZPP). Ker je bilo v pritožbenem postopku spornih še cca 34,64 EUR (cca 20,00 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti in 14,64 EUR iz naslova pravdnih stroškov), pritožbeno sodišče pa je v celoti ugodilo pritožbi glede zakonskih zamudnih obresti, v celoti pa jo je zavrnilo glede stroškov, znaša pritožbeni uspeh približno 58 %. Od priglašenih pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče v skladu z ZOdvT in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) tožeči stranki priznalo nagrado za postopek (tar. št. 3210) v znesku 27,20 EUR, 5,44 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002), 20 % DDV ter 72,00 EUR za plačilo sodne takse za pritožbo, kar skupaj znese 111,17 EUR. Upoštevajoč 58 % uspeh je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v znesku 64,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.