Jedro

V skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP mora novi toženec privoliti na razširitev tožbe, če pravdni postopek že teče. Izjeme od navedenega pravila ni.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega odgovora se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo subjektivne spremembe tožbe na strani tožene stranke.

2. Zoper ta sklep se po pooblaščencu v enotni vlogi pravočasno pritožujeta tožeči stranki, in sicer iz pritožbenih razlogov po 1. točki (bistvene kršitve določb pravdnega postopka) in 3. točki (zmotne uporabe materialnega prava) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi izpostavljata, da so dediči tako na eni, kot na drugi strani, nujni sosporniki, saj morajo v sporih o obsegu zapuščine sodelovati vsi dediči in njihov položaj v pravdi ni odvisen od tega, kakšno je njihovo stališče o spornem vprašanju v zapuščinskem postopku, temveč od tega, ali vložijo tožbo. V kolikor tako ne želijo nastopati med tožniki, morajo biti zajeti na pasivni strani. Po prepričanju tožečih strank je tako stališče sodišča prve stopnje, da razširitev tožbe na A. A. ni dopustna, ker ta ni dala privolitve, zmotno, in bi lahko vodila v zlorabo procesnih in materialnih pravic. Po njunem prepričanju privolitev ni potrebna, saj gre v obravnavani zadevi za nujno sosporništvo, poleg tega pa je bila A. A. najprej ena izmed tožečih strank, nato pa je tožbo umaknila. V podporo pritožbenemu razlogovanju se sklicujeta na sodbi Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 3/2009 z dne 25. 10. 2012 in II Ips 984/2006 z dne 15. 7. 2009. Izpostavljata še, da je A. A. sama povzročila položaj, ko se glede nje zahteva razširitev tožbe. Prav tako poudarjata, da ima navedena dedinja kot toženka še vedno vse pravice in možnosti glede navedbe dejstev in dokazov, saj je predmetna zadeva še v fazi vlog, prvi narok pa še ni bil razpisan. Predlaga ugoditev pritožbi.

3. Toženi stranki v odgovoru na pritožbo predvsem izpostavljata, da je odločitev sodišča prve stopnje skladna z določbo drugega odstavka 191. člena ZPP in je zato razširitev tožbe dopustna zgolj ob privolitvi nove tožene stranke. Tako pritrjujeta razlogom izpodbijanega sklepa in predlagata zavrnitev pritožbe. Priglašata stroške pritožbenega odgovora.

4. A. A. na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov izhaja, da je A. A., skupaj s tožečima strankama, vložila enotno tožbo zoper toženi stranki. Spor se nanaša na: (1.) ugotovitev obsega skupnega premoženja bivših zakoncev; (2.) ugotovitev deležev na skupnem premoženju ter premoženja po zapustnikih; (3.) ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku, (4.) izbrisa lastninske pravice toženih strank ter (5.) ponovni vpis lastninske pravice pokojnega B. B. na nepremičnini. Podredno, poleg ničnosti pogodbe o preužitku, so tožeče stranke v tožbi z dne 16. 1. 2020 postavile še tožbeni zahtevek na razveljavitev predmetne pogodbe. A. A. je z vlogo z dne 18. 11. 2020 tožbo umaknila, toženi stranki pa sta z vlogo z dne 2. 12. 2020 v umik privolili, zaradi česar je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 1. 2021 postopek po tožbi prvotožeče stranke (t. j. A. A.) ustavilo. Tožeči stranki sta z vlogo z dne 16. 2. 2021 tožbo razširili na A. A., ki po pozivu sodišča z dne 24. 3. 2021 privolitve za razširitev tožbe ni podala.

7. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora v skladu z drugim odstavkom 191. člena ZPP novi toženec privoliti na razširitev tožbe, če pravdni postopek že teče. Izjeme od navedenega pravila ni, ne glede na to ali se predlaga razširitev tožbe na dediča oziroma nujnega sospornika. Smisel citiranega določila je namreč v nadaljnjem tretjem odstavku 191. člena ZPP, ki določa, da mora tisti, na katerega se tožba razširi, prevzeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da v obravnavani zadevi privolitev nove toženke ni potrebna, na kar pravilno v odgovoru na pritožbo opozarjata toženi stranki. Prav tako te privolitve ne more nadomestiti sodišče s svojim sklepom. Na takšno razlago nadalje tudi ne vpliva okoliščina, da je bila A. A. v tem postopku najprej (prvo)tožnica, kot tudi ne, da je morebiti sama povzročila procesno stanje, zaradi katerega sta tožeči stranki primorani razširiti tožbo. Umik tožbe je namreč pravica in procesna dispozicija stranke, ki jo je mogoče omejiti zgolj ob pogojih iz 188. člena ZPP.1 Prav tako nikogar ni mogoče prisiliti, da vztraja pri vloženi tožbi (ponovno ob upoštevanju omejitev iz 188. člena ZPP), zato očitana zloraba (procesnih ali materialnih) pravic ni izkazana. Odločbi na kateri se v podkrepitev svojega stališča sklicujeta tožeči stranki, pritožbenega navajanja ne potrjujeta, saj se obe zadevi nanašata zgolj na razlago instituta nujnega sosporništva in v konkretni zadevi nista uporabljivi.

8. Drži pritožbeno zatrjevanje, da je predmetni pravdni postopek še na stopnji vlog in da prvi pripravljalni narok še ni bil razpisan. To sicer pomeni, da nova toženka še ni prekludirana glede navedbe dejstev in dokazov v svojo obrambo. A takšno stališče ne upošteva, da lahko z vložitvijo tožbe nastanejo tudi materialnopravne posledice, zaradi katerih bi naknadna razširitev tožbe, novo toženko spravila v slabši procesni položaj, na primer zaradi teka morebitnega zastaralnega ali prekluzivnega roka (še posebej ob upoštevanju, da tožeči stranki uveljavljata tudi podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe o preužitku),2 kar je eden izmed bistvenih razlogov, da pravilo iz tretjega odstavka 191. člena ZPP torej ne pozna izjem. Čeprav za odločitev o pritožbi ni odločilno, pa sodišče druge stopnje na koncu še pojasnjuje, da ne drži pritožbeno navajanje, da je konkretna dedinja v obravnavani pravdni zadevi, nujna sospornica.

9. Glede na obrazloženo so pritožbene navedbe v celoti neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj pritožnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP). Priglašeni stroški pritožbenega odgovora predstavljajo nadaljnje stroške pravdnega postopka. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 188. člena ZPP umik tožbe ni mogoč, če tožena stranka – potem ko se je slednja že z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari – v umik tožbe ne privoli. 2 Enako sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3598/2012 z dne 9. 1. 2013.