Jedro

11.Pravilne so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje verodostojnosti zapisa v odpustnem pismu Inštituta D. z dne 30. 9. 2022, ki mu oporeka tožnica, tj. da je tožnica samostojna v izvajanju dnevnih aktivnosti, ni dokazno ocenilo. Sodišče prve stopnje je le povzelo navedbo izvedenca E. E., da so v Inštitutu D. dosegli maksimum možne rehabilitacije, in da je njihov opis, ker gre za terciarni zavod, verodostojen. Sodišče prve stopnje tako ni napravilo dokazne ocene v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, zaradi česar ni mogoče ugotavljati prepričljivosti dokazne ocene.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2).

Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine.

12.Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po pomoči in postrežbi, kdaj je tožnica vložila zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo in posledično ali so izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje pravice že z izpodbijano dokončno odločbo, je utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju. Z vidika možnosti preizkusa sodbe je namreč pomanjkljiva obrazložitev sodišča prve stopnje, da sodišče ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot ga je toženec v presodnem postopku.

Ker iz sodbe ne izhajajo zaključki sodišča, kdaj je glede na zdravstveno stanje tožnice nastala potreba po pomoči in postrežbi, kdaj je tožnica vložila zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo in posledično ali so izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje pravice že z izpodbijano dokončno odločbo, je utemeljen pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju.

13.Na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP mora sodišče v dokaznem sklepu, s katerim zavrne izvedbo predlaganega dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo. Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Če tega ne stori v sklepu, mora to obrazložiti v končni odločbi. V kolikor razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov sploh ne navede, to predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je predlagala svoje zaslišanje, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo in nikjer ni navedlo razlogov za zavrnitev predlaganega dokaza. S takšnim postopanjem je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja pritožba.

Na podlagi drugega odstavka 287. člena ZPP mora sodišče v dokaznem sklepu, s katerim zavrne izvedbo predlaganega dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo. Sodišče prve stopnje lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Če tega ne stori v sklepu, mora to obrazložiti v končni odločbi. V kolikor razlogov za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov sploh ne navede, to predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je predlagala svoje zaslišanje, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo in nikjer ni navedlo razlogov za zavrnitev predlaganega dokaza. S takšnim postopanjem je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja pritožba.

Izrek

14.Ker je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in ker zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo pogojev za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP, 355. člen ZPP).

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

15.Sodišče prve stopnje bo moralo odpraviti bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, in če da, od kdaj, ter navesti ustrezne razloge za odločitev o utemeljenosti zahtevka, tako da bo mogoč njen preizkus. S tem v zvezi bo moralo presoditi, ali je izvid Inštituta D. verodostojen ali ne, saj tega sodišče prve stopnje ni naredilo. Šele po dopolnitvi dokaznega postopka s ponovno izvedbo nekaterih dokazov ter po celoviti dokazni oceni bo sodišče lahko o zadevi ponovno odločalo. Upoštevati bo moralo navedene razloge, ki so botrovali razveljavitvi izpodbijanega dela sodbe in v sodbi navesti jasne razloge o odločilnih dejstvih ter izdelati dokazno oceno o vseh izvedenih dokazih (8. člen ZPP).

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

16.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Če bi pritožbeno sodišče samo dopolnjevalo postopek in ugotavljalo relevantne okoliščine ter vsebinsko odločilo o zadevi, bi nedopustno poseglo v pravico strank do pritožbe. Namen pritožbenega postopka je preizkus odločitve, sprejete pred sodiščem prve stopnje. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo pomenila hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Dopolnitev postopka pred sodiščem prve stopnje bo tudi hitrejša in bolj ekonomična za stranki.

1.Sodišče prve stopnje je v odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 6. 4. 2023 v drugem odstavku številko "50 %" nadomestilo s številko "90 %", v tretjem odstavku znesek "43,76 EUR" nadomestilo z zneskom "68,76 EUR", v četrtem odstavku znesek "48,27 EUR" z zneskom "75,84 EUR" in odločilo, da ostane odločba v ostalem delu nespremenjena (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 6. 4. 2023 in z dne 14. 12. 2022, ter da se tožnici prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (II. točka izreka). Sklenilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 811,61 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

17.Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

3.2. Zoper II. točko izreka sodbe je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni oziroma razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je odločitev oprlo na dejstvo, da tožnica naj ne bi izpolnjevala pogoja za dodatek za pomoč in postrežbo v času izdaje odločbe. Dokazano dejstvo je, da sta dr. A. A. in dr. B. B. ugotovila, da se tožničino zdravstveno stanje po operativnem posegu ni izboljšalo. Zato so napačne ugotovitve, da v kartoteki ni uporabnega opisa funkcionalnega stanja, razen da hodi z berglami. Tudi iz izvida UKC C. z dne 3. 8. 2022, tj. mesec dni po opravljenem drugem operativnem posegu, izhaja, da se je po operaciji stanje še poslabšalo. Tožnica je imela zelo težek operativni poseg, zaradi česar ni mogoče pritrditi stališču sodišča, da se je njeno zdravstveno stanje po opravljenem pregledu izboljšalo in nato poslabšalo. Sodišče se ne opredeli do navedb tožnice, da imenovani izvedenec ZPIZ osebnega pregleda ni opravil strokovno. Izvedenec dr. B. B. je izpovedal, da je telesna okvara nastala v momentu, ko je tožnica postala nepokretna. V posledici nepokretnosti, je podana vzročna zveza po stalni pomoči tretjih oseb pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. Stanje po operaciji in po rehabilitaciji se je malo izboljšalo, ampak ne toliko, da bi to spremenilo procent telesne okvare. Potrdil je, da je bilo stanje ob pregledu dne 23. 10. 2023 z veliko verjetnostjo enako kot aprila 2023, ko je bila izdana dokončna odločba. Besedno zvezo "veliko verjetnostjo" je moč enačiti s stopnjo prepričanja. Potrdil je, da so pri tožnici ocenjene življenjske potrebe ob izdaji odločbe ZPIZ in ob odpustu iz Inštituta D. enako okrnjene kot na dan pregleda, in da mu ni jasno zakaj je Inštitut D. v odpustnem pismu napisal, da je pritožnica samostojna, saj je imela pripomoček, ko je prišla domov, pa je bila odvisna od moža in hčerke, pri čemer je tudi v Inštitutu D. potrebovala spremstvo. Potreba po stalni pomoči je bila podana že od operativnega posega dalje. Tudi sodni izvedenec E. E. je ocenil, da je tožnica upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo, saj potrebuje pomoč pri večini osnovnih življenjskih aktivnosti. Izpovedal je, da datum nastanka telesne okvare določi sodišče, da je ocenjeval nemožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih funkcij in predlagal največji možni odmik za nazaj, tj. za 6 mesecev od pregleda pri dr. B. B. Navedel je, da je tak datum predlagal, ne pa določil. Ta datum je določil zaradi zakonske možnosti, ne pa zaradi tega, da bi bilo to dejstvo nesporno ugotovljeno, torej da je takrat nastala potreba po dodelitvi dodatka za pomoč in postrežbo oziroma da je takrat tožnica postala nezmožna za opravljanje večine osnovnih življenjskih funkcij. Časovni okvir nastanka potrebe po pomoči mora sprejeti sodišče. V kolikor oseba ne bi imela telesne okvare, tudi ne bi potrebovala pomoči drugih. Do tega se sodišče ne opredeli. Sodba je v tem delu pomanjkljiva ter v nasprotju z izvedenimi dokazi. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Oporeka obrazložitvi, da se sodni izvedenec dr. B. B. ni mogel opredeliti do datuma upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo. Navedeno je v nasprotju z obrazložitvijo, da je specialist ortoped navedel, da je tožnica upravičena do dodatka od dne 30. 6. 2022, ko je bila drugič operirana v Ljubljani oziroma od 30. 9. 2022, ko je bila odpuščena iz Inštituta D. Sodišče ne konkretizira, zakaj naj bi bil zapis Inštituta D. verodostojen. Pritožnica ob odpustu iz Inštituta D. nikoli ni bila avtonomna, saj je potrebovala tujo pomoč. Sodišče ne obrazloži, zakaj je zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov z zaslišanjem tožnice, tožničine hčerke in postavitvijo novega izvedenca fiziatra oziroma zdravnika rehabilitacijske medicine. Graja zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem tožničine hčere, saj ni res, da je za ocenjevanje delazmožnosti potrebno medicinsko znanje, ki ga predlagana priča nima. S predlagano pričo bi se dodatno dokazovalo dejstvo tožničinega zdravstvenega stanja oziroma potrebo po tuji pomoči, pred in po operativnem posegu in, da je navedba v odpustnem pismu Inštituta D. napačna. Podane so bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je s tem, ko se je v sodbi oprlo zgolj na en dokaz in tega ni presojalo v povezavi z drugimi dokazi, napravilo napačno subsumpcijo ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

-------------------------------

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

1Nasprotno je verodostojnost zapisa ocenil izvedenec dr. B. B., ki je izpovedal, da je odpustno pismo sicer uradna listina, vendar ne ve, zakaj so napravili tak zapis.

5.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 6. 4. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 14. 12. 2022, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Gre za prejemek, ki ga upravičenec pridobi, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb (9. točka 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2).

6.Tožnica meni, da ji dodatek za pomoč in postrežbo pripada, ker ne more opravljati vseh oziroma večine osnovnih življenjskih potreb in izpostavlja izrazito omejenost pri gibanju. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev stanja, ali je tožnica upravičena do dodatka, imenovalo sodnega izvedenca specialista ortopedije. Zaradi podanih pripomb toženca na podano izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje, potem ko je izvedenca še zaslišalo, imenovalo novega izvedenca specialista družinske medicine in izvedenca zaslišalo. To mnenje je sodišče prve stopnje sprejelo kot podlago za svojo odločitev in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2V izvedenskem mnenju, na katero se sodišče v celoti sklicuje, je izvedenec predlagal sodišču ugotovitev nastanka zdravstvene nesposobnosti za opravljanje večine življenjskih potreb 6 mesecev pred pregledom sodnega izvedenca dr. B. B. Izvedenec je navedel, da je datum predlagal glede na zakonsko podlago, pri čemer se sodišče na to podlago ne sklicuje.

7.Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ni napravilo časovnega okvira za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, saj je ta naloga v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo z dnem nastanka take potrebe (tretji odstavek 108. člena ZPIZ-2). Datum pridobitve pravice se razlikuje od datuma začetka izplačevanja, ki je vezan na datum vložitve zahteve za njeno pridobitev. Ta se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (prvi odstavek 128. člena ZPIZ-2).

3Tj. dokončne odločbe z dne 6. 4. 2023.

8.Sodišče prve stopnje je obrazložitev sodbe oziroma dokazno oceno gradilo izključno na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca E. E., ki je podal mnenje, da je kot čas nastanka potrebe po pomoči pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, sodišču predlagal datum 23. 4. 2023, to je šest mesecev pred osebnim pregledom pri sodnemu izvedencu specialistu ortopedu, ki je bil opravljen dne 23. 10. 2023. Poudaril je, da je datum nastanka potrebe po dodatku za pomoč in postrežbo predlagal, ne pa določil, glede na zakonsko podlago.

9.Pravilno pritožba oporeka obrazložitvi, da se sodni izvedenec dr. B. B. ni mogel opredeliti do datuma upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo. Potreba po pomoči je po njegovi oceni nastala z dnem 30. 9. 2022, ko je bila tožnica odpuščena iz Inštituta D. v domačo oskrbo oziroma z dnem 30. 6. 2022, ko je bila drugič operirana. Med sodno postavljenima izvedencema obstajajo bistvena razhajanja glede vprašanja, od kdaj je nastala potreba po pomoči pri opravljanju večine življenjskih potreb. Sodišče teh razlik ni razčistilo, temveč je odločitev v celoti oprlo le na mnenje sodnega izvedenca E. E.

4Tožnica je z vlogo z dne 4. 4. 2024 umaknila predlog za postavitev novega izvedenca.

10.Pritrditi je pritožbi, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene vseh dokazov in je odločitev oprlo le na en dokaz. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje naredilo celovito dokazno oceno ter odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), ampak je dokazna ocena sodišča prve stopnje skoncentrirana na izvedensko mnenje sodnega izvedenca specialista družinske medicine. Sodišče prve stopnje je v 17. točki obrazložitve sodbe navedlo le, da je vse zaupanje poklonilo izvedenskemu mnenju sodnega izvedenca specialista družinske medicine z obrazložitvijo, da je izvedenec navedel od kdaj naj bi bilo pri tožnici podano takšno stanje glede dodatka za pomoč in postrežbo.