18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 314/2000 z dne 27. 3. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 199/94 z dne 22. 9. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo ustavnega pritožnika (v pravdi tožnika) zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da mu je pritožbeno sodišče s premalo obrazloženo sodbo kršilo pravice iz 22. člena (enako varstvo pravic), iz 33. člena (zasebna lastnina in dedovanje) in iz 67. člena (lastnina) Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavno pritožbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Navedbe ustavne pritožbe glede vprašanja pravilne dokazne ocene zanesljivosti izpovedb posameznih prič zato za odločitev Ustavnega sodišča niso relevantne. Pritožnik tudi napačno razume pomen pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave oziroma obseg pristojnosti Ustavnega sodišča, da v postopku ustavne pritožbe preizkuša pravilnost sodnih odločb, ki posegajo v premoženjskopravni položaj pritožnika. Očitek o nezakonitosti sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj, namreč, tudi če bi bil utemeljen, še ne izkazuje kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine po 33. in 67. členu Ustave.

Za kršitev te pravice gre praviloma le v primeru, če je sodišče odločitev oprlo na kakšno pravno stališče, ki je z vidika obravnavane ustavne pravice nesprejemljivo. Takšnih pravnih stališč pa v izpodbijani sodbi ni.

4.Tudi navedbe pritožnika o tem, da je odločitev pritožbenega sodišča brez razumne pravne obrazložitve ter s tem arbitrarna oz. samovoljna, kar bi lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave, so očitno zgrešene. Za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča je sodišče dovolj izčrpno obrazložilo, prav tako se je opredelilo tudi do bistvenih navedb pritožnika. Za preizkus Ustavnega sodišča ta ugotovitev zadošča.

5.Ker ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger