Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 1210/93-4

ECLI:SI:VSRS:1994:U.1210.93.4 Upravni oddelek

tranzit blaga posledica opustitve prodaje blaga namembni carinarnici prosta presoja dokazov
Vrhovno sodišče
5. maj 1994
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90), ki se v R Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo stranke v carinskem postopku upoštevati, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prost promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2, odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici (1. odstavek 202. člena), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi carinarnice z dne 14.1.1993, s katero ji je bila obračunana carina in druge uvozne davščine za nepredano blago po enotni carinski listini z dne 29.7.1992. Tožena stranka je v obrazložitvi odločbe navedla, da je bilo z enotno carinsko listino prijavljenih dne 29.7.1992 carinskemu referatu ... 7 palet industrijskega stekla v teži 1.120 kg, ki bi moralo biti predano carinarnici ... do 30.7.1992. Navedeno blago pa namembni carinarnici ni bilo predano, zato je carinarnica ... ravnala prav, ko je tožnici kot glavnemu zavezancu iz enotne carinske listine naložila plačilo carine in drugih uvoznih davščin skladno s 24. členom carinskega zakona, ki določa, kdo so carinski zavezanci. Čeprav je tožnica pritožbi priložila telefaks, s katerim tuji prejemnik potrjuje prejem 7 palet blaga v teži 1.120 kg, tožena stranka ocenjuje, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da je bilo sporno blago dano v prost promet brez plačila uvoznih davščin, saj namembna carinarnica ni potrdila prejema blaga, na poslano urgenco pa je odgovorila negativno. Tožnica je bila v smislu določb 200. člena carinskega zakona zavezana plačati vse uvozne davščine, če prevoznik blaga ne bo predal namembni carinarnici. Podlaga in višina obveznosti je razvidna iz obračuna dajatev za nepredano blago, zato tožena stranka pritožbenih ugovorov ni mogla upoštevati.

Tožnica v tožbi navaja, da je bilo sporno blago predano tuji firmi iz Švedske, kar je v pritožbenem postopku dokazala s telefaksom te firme z dne 14.2.1993. Res je, da prevoznik ni predal blaga namembni carinarnici, vendar je tudi res, da je blago oddal dobavitelju po fakturi, ki je bila priložena enotni carinski listini in jo poseduje tožena stranka. Samo zaradi tega, ker sporno blago ni bilo predano namembni carinarnici, pa tožnica ni zavezana k plačilu carine in drugih uvoznih davščin. Tožnica meni, da carinski zakon nalaga plačilo carine le za blago, ki se uvaža oziroma porabi na ozemlju Republike Slovenije, ne velja pa ta obveznost za tranzitno blago. Nevzdržna je trditev tožene stranke, da nepredaja blaga izstopni carinarnici pomeni, da blago dejansko ni izstopilo iz Republike Slovenije. Tožena stranka je kršila temeljna načela zakona o splošnem upravnem postopku in nepravilno uporabila določbe carinskega zakona, zato tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo sporno blago napoteno z enotno carinsko listino namembni carinski izpostavi ... in da torej ni šlo za tranzitno blago, temveč za uvoz blaga. Ker ni izkazano, da je bilo blago prijavljeno namembni carinarnici, je logično sklepati, da je bilo dano v prost promet pred opravljenim carinskim postopkom oziroma plačilom uvoznih davščin.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru ni spora o tem, da blago, poslano z enotno carinsko listino z dne 29.7.1992 z odhodne carinske izpostave ... namembni carinarnici, le-tej ni bilo predano. Tožnica zatrjuje le, da je bilo blago predano tuji firmi iz Švedske in meni, da k plačilu carine ni zavezana, ker je šlo za tranzitno in ne za uvozno blago. Tožena stranka je kršila pravila splošnega upravnega postopka, ker dokaza o tem, da sporno blago ni ostalo na ozemlju Republike Slovenije, ni upoštevala. Sodišče meni, da zatrjevana tožbena razloga nista podana. Carinski zakon (CZ, Uradni list SFRJ, št. 10/76 do 21/90), ki se v Republiki Sloveniji na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot republiški predpis, namreč vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo upoštevati stranke v carinskem postopku, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prosti promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2. odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici, in ga na zahtevo carinarnice predati v dobrem stanju in v določenem roku (1. odstavek 202. člena CZ), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen CZ). Izvajanje te določbe se izkazuje s potrdilom namembne (2. odstavek 202. člena CZ) oziroma izhodne carinarnice (2. odstavek 299. člena CZ), torej z javno listino. Če takšno potrdilo ni bilo izdano, se navedena domneva lahko izpodbija z drugo javno listino (ob uvozu blaga n.pr. s carinsko odločbo druge, nenamembne carinarnice), ob tranzitu pa n.pr. s carinsko listino tretje države, lahko pa tudi z drugimi dokazi, ki jih uradna oseba ocenjuje po načelu proste presoje dokazov (9. člen zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Tožena stranka je takšen dokaz (telefaks tujega podjetja) v pritožbenem postopku obravnavala in ga tudi ocenila, torej zatrjevana kršitev postopka ni podana. Ob dejanskem stanju, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, pa tudi ni podana zatrjevana kršitev carinskega zakona, ker ni dokazano, da je šlo v obravnavanem primeru za tranzitno blago. Tožba je torej neutemeljena in sodišče jo je moralo zavrniti.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom navedenega ustavnega zakona smiselno uporabilo kot republiški predpis.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia