Jedro

Postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine je uveden šele, ko zavod prejme pisno zahtevo zavarovanca ali takšno zahtevo poda ustno na zapisnik pri enoti zavoda. Na noben drug način, kaj šele z zatrjevano "zglasitvijo" pri tožencu zaradi dostave listin, formalno pravno ni mogoče sprožiti začetka postopka za uveljavitev pravice. Pritožničino drugačno stališče je zmotno in pravno povsem nesprejemljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo 2. in 3. odstavka izreka prvostopenjske odločbe št. 10321-19996/2019 z dne 18. 10. 2019 ter dokončne odločbe št. 10321-19996/2019 z dne 18. 12. 2020 (prvi odst. I. točke), ugotovitve, da je z dnem 31. 8. 2014 izpolnila pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, da se toženi stranki (tožencu) naloži, da izda odločbo o priznanju pravice do pokojnine z dnem 31. 8. 2014 ter izplačevanje od tega dne dalje (drugi odst. I. točke), izplača pokojnine z zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega zneska od 28. 5. 2016, od tega dne dalje razlike med že izplačanimi zneski pokojnine ter novo odmerjeno pokojnino in vrne plačane prispevke iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje (tretji odst. I. točke izreka). Izreklo je, da tožnica krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Pritožuje se tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenim zahtevkom oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pri odločanju o tožbenem zahtevku o pravici do starostne pokojnine od 31. 8. 2014 dalje sodišče ni upoštevalo okoliščin iz spora V Ps 1487/2015, v katerem je bila upoštevana predhodna pisna informacija, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnila 31. 8. 2014. Na podlagi te sodbe je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) 9. 8. 2017 odločil, da ji plača prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med brezposelnostjo od 18. 4. 2013 (15. 4. 2013) do 30. 8. 2014. Po prejemu odločbe ZRSZ se je zglasila pri tožencu, delavki predložila nove odločbe in zahtevala spremembo dotedanjih. Zahtevala je priznanje pravic za katere je bila prikrajšana, predvsem do starostne pokojnine. Drugačna razlaga zglasitve pri tožencu ni možna. Če ne bi predložila listin, toženec ne bi uvedel niti izdal sklepa o obnovi postopka z dne 30. 8. 2017, ni pa odločil o zahtevi za starostno pokojnino. Iz navedenih dejstev, ki niso sporna izhaja, da je že sredi avgusta 2017 predložila odločbe ZRSZ ter uveljavljala starostno pokojnino.

V dopolnjeni pritožbi z dne 23. 8. 2021 navaja, da se sodišče v 8. točki obrazložitve ne more uspešno sklicevati na 10. točko obrazložitve sodbe Psp 180/2019 z dne 4. 7. 2019, da pred 4. 7. 2019 ni uveljavljala pravice do starostne pokojnine, saj se v tej smeri dokazi niso izvajali. Izpodbijana sodba enako kot izpodbijani odločbi nima razlogov o delu zahtevka, ki se nanaša na pravico do starostne pokojnine od 31. 8. 2014. Gre za kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP). Povzema pravnomočno sodbo V Ps 1487/2015 z dne 19. 12. 2016 o odpravi odločbe ZRSZ z dne 21. 8. 2015 in 13. 1. 2015 ter priznani pravici do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 18. 4. 2013 do 30. 8. 2014, ko je glede na pisno informacijo izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Na podlagi sodbe je ZRSZ plačal prispevke. Po prejemu odločbe ZRSZ se je zglasila pri tožencu, zahtevala spremembo dotedanjih odločb, ki niso upoštevale novo priznanega obdobja ter starostno pokojnino od 31. 8. 2014. Ni sporno, da je po odločbi z dne 9. 8. 2017 ZRSZ plačal prispevke za zavarovanje od 18. 4. oz. 15. 4. 2013 do 30. 8. 2014. Toženec je 20. 9. 2017 odločil o zavarovalni dobi na podlagi odločbe ZRSZ, ne pa o pravici do starostne pokojnine od 31. 8. 2014 dalje. Zaradi neodzivanja je 4. 7. 2019 vložila zahtevo za priznanje pravice. Iz upravnega dosjeja ne izhaja, da je listine izročila avgusta 2017 oz. sploh ni zavedeno, da jih je toženec pridobil. Ker gre za pomembne listine, seznam dosjeja ni verodostojen in ga sodišče ne bi smelo upoštevati kot dokaz, da avgusta 2017 ni zahtevala pravice do starostne pokojnine. Predlagala je svoje zaslišanje, in kot pričo moža A.A., ki jo je avgusta 2017 spremljal, ter sina B.B. Sodišče je dokazne predloge zavrnilo, s tem kršilo načelo kontradiktornosti in ustavno pravico do poštenega sodnega varstva iz 22. člena Ustave RS2 (Ustava). Bistveno je, da se ji prizna pravica od 31. 8. 2014 dalje. Gre za absurdno situacijo, saj bi na podlagi sodbe bila več let prikrajšana za pravico iz socialnega zavarovanja. Najprej je tako stanje povzročil ZRSZ, temu je sledil toženec, na koncu še sodišče. Nezakonito postopanje je v prejšnjem postopku odpravilo, na koncu pa jo še samo prikrajšalo za neodtujljive pravice in kršilo 14. ter 22. člen Ustave. Ko je toženec dne 30. 7. 2017 odločal o obnovi glede lastnosti zavarovanca, bi lahko odločal tudi o obnovi postopka glede pravice do starostne pokojnine za nazaj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

**K očitanim procesnim kršitvam**

5. Po 212. členu ZPP so stranke dolžne navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opirajo zahtevek. Vendar v skladu z 2. odst. 213. člena ZPP o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Sodišče mora navedene določbe uporabljati v skladu z 22. členom Ustave. Dokazne predloge je dolžno pretehtati in jih izvesti, če se nanašajo na relevantna dejstva. Ni dolžno slediti predlogom, za katere oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati. Ni dolžno izvesti dokazov, ki niso potrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, so irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovalo, za razsojo ni pravno odločilno, ali so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva. Slednje velja tudi za dokazovanje vložitve zahteve za priznanje pravice iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z zaslišanjem stranke (tožnice) in prič (moža in sina), kar je sodišče v 5. točki obrazložitve utemeljeno zavrnilo. S procesnimi razlogi za zavrnitev se pritožbeno sodišče strinja, k njim nima kaj dodati in jih tudi zato ne ponavlja znova.

6. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitve iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Kontradiktornost je kršena, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja niti izjavljanja! Z zavrnitvijo predloga, da se jo zasliši kot stranko z namenom dokazovanja vložitve zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki je lahko pravno veljavno opravljena le s pisno zahtevo ali ustno podano na zapisnik, ni mogoče uveljaviti kršitve načela kontradiktornosti.

7. Ni podana niti absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je razumljiv, ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ki niso nejasni ali sami s seboj v nasprotju. Enako velja za očitano kršitev iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP. O odločilnih dejstvih ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin. Ravno nasprotno. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, so odločilna dejstva ocenjena v skladu z 8. členom ZPP po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej, vseh skupaj in glede na uspeh celotnega dokaznega postopka.

**Pravno relevantne okoliščine predsodnega in sodnega postopka**

8. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo z dne 18. 2. 2020, s katero je zavrnjena pritožba zoper zavrnilni del prvostopenjske odločbe z dne 18. 10. 2019. Na podlagi zahteve, vložene 4. 7. 2019 je tožnici od 1. 8. 2019 dalje priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 924,97 EUR mesečno (1. odst.), zahteva za priznanje pravic do starostne pokojnine od 31. 8. 2014 do 31. 7. 2019 zavrnjena (2. odst.) ter izrečeno, da se predčasna pokojnina, priznana z odločbo z dne 13. 7. 2016 v znesku 702, 83 EUR od 27. 5. 2016 dalje, izplačuje do 31. 7. 2019 (3. odst.). Ugotovljeno je, da je tožnica z naknadno priznano lastnostjo zavarovanke na podlagi 1. odst. 19. člena ZPIZ-2 od 15. 4. 2013 do 30. 8. 2014 izpolnila pogoje iz prehodne določbe 394. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. 9. Na podlagi relevantne listinske dokumentacije tudi sodišče prve stopnje zaključuje, da ni pogojev za priznanje pravic do starostne pokojnine od 31. 8. 2014 do 31. 7. 2019, niti ni podlage za vračilo plačanih prispevkov iz naslova prostovoljne vključenosti v zavarovanje od 31. 8. 2014 do 31. 12. 2015. V 6. tč. obrazložitve sodbe so kronološko povzete upravne odločbe ZRSZ in toženca v zvezi z naknadno vključitvijo v zavarovanje na temelju 19. člena ZPIZ-2, prostovoljno vključitvijo tožnice v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2 od 31. 8. 2014 do 31. 12. 2015, odločba o priznani pravici do predčasne pokojnine od 27. 5. 2016 dalje ter s tem povezani sodni socialni spori, v kateri so bile izdane sodbe Psp 59/2017 z dne 18. 5. 2017 v zvezi s sodbo V Ps 1487/2015 z dne 19. 12. 2016 (A/8 in A/7) ter Psp 180/2019 z dne 4. 7. 2019 v zvezi sodno odločbo II Ps 530/2018 z dne 8. 3. 1019, kar vse le še dodatno potrjuje pravilnost pravne presoje obravnavane zadeve.

**Materialno in procesno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

10. Ker je bistvo spora v tem, ali so v okoliščinah obravnavanega primera izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino že od 31. 8. 2014 ali ne, je pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve podana v delu ZPIZ-2 ki ureja **Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic** ter **Pridobitev, uživanje in izgubo pravic** v povezavi z Zakonom o splošnem upravnem postopku3 (ZUP). Po 11. členu ZPIZ-2 se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ni z ZPIZ-2 določeno drugače. ZPIZ-2 pa v 178. členu določa, da se postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja začne na zahtevo zavarovanca (1. odst.); da je postopek uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice (3. odst.) in da se zahteva za _uvedbo postopka_ za uveljavljanje ali varstvo pravic _poda **s pisno vlogo**_ ali _**ustno na zapisnik**_ pri katerikoli enoti zavoda (5. odst.).

Glede na citirane določbe ZPIZ-2 je povsem jasno, da je postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine uveden šele, ko zavod prejme pisno zahtevo zavarovanca ali takšno zahtevo poda ustno na zapisnik pri enoti zavoda. Na noben drug način, kaj šele z zatrjevano "zglasitvijo" pri tožencu zaradi dostave listin, formalno pravno ni mogoče sprožiti začetka postopka za uveljavitev pravice. Pritožničino drugačno stališče je zmotno in pravno povsem nesprejemljivo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, utemeljenimi v 8. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe. Da bi se lahko štelo, da je tožnica avgusta 2017, ko se je zglasila pri tožencu, vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, bi morala o tem obstajati **njena pisna zahteva** ali **zapisnik o podani ustni zahtevi**, česar pa nikoli ni niti zatrjevala, kaj šele dokazovala. V 9. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe je pravilno ocenjeno, da v okoliščinah obravnavanega primera ne more uspešno zatrjevati kršitve 7. člena ZUP-a, po katerem mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu. Že glede na število sproženih predsodnih upravnih in sodnih postopkov, ni mogoče šteti, da tožnici ni bilo znano, da lahko tudi izbirno pravico do starostne pokojnine uveljavlja le z ustrezno pisno zahtevo, ali ustno podano na zapisnik.

11. V skladu s 108. členom ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji (1. odst.). Pogoj za pridobitev pravice je tudi prenehanje zavarovanja (2. odst.). Pokojnina se uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (1. odst. 111. člena) osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj (2. odst. 111. člena). V primeru izbire med pokojninami, ki jo lahko uveljavi zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja, pripada pravica do izbire v skladu s 3. odst. 109. člena ZPIZ-2 od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Prav slednje dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

12. Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnica uživalka predčasne pokojnine od 27. 5. 2016 dalje in da je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložila 4. 7. 2019, ji je z neizpodbijanim, že pravnomočnim delom prvostopenjske upravne odločbe, pravica do starostne pokojnine v skladu s 109. členom ZPIZ-2 zakonito priznana od prvega dne naslednjega meseca, to je od 1. 8. 2019 dalje, zahteva za priznanje starostne pokojnine od 31. 8. 2014 do 31. 7. 2019 pa utemeljeno zavrnjena. Pritožba zoper zavrnilni del izpodbijanih upravnih odločb ne more biti uspešna. Enako velja za zahtevano vračilo prispevkov iz naslova prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje za čas od 31. 8. 2014 do 31. 12. 2015. Tožnici je med drugim tudi ob upoštevanju na podlagi 25. člena ZPIZ-2 dopolnjene pokojninske dobe bila priznana in odmerjenega najprej pravica do predčasne pokojnine nato pa še starostna pokojnina od 1. 8. 2019 dalje.

13. Sodišče prve stopnje je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu pravilno presodilo, da sta drugostopenjska upravna odločba in prvostopenjska v izpodbijanem delu pravilni in zakoniti. Na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih delov odločb utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano starostno pokojnine že od 31. 8. 2014 dalje ter odmero in izplačilo z akcesornimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Utemeljeno je zavrnjeno tudi vtoževano vračilo plačanih prispevkov za prostovoljno vključenost v zavarovanje na podlagi 25. člena ZPIZ-2, saj za takšno terjatev v okoliščinah obravnavanega primera ni nobene zakonske podlage. Ker je pri odmeri pokojnine upoštevana tudi pokojninska doba na podlagi prostovoljne vključenosti v zavarovanje od 31. 8. 2014 do 31. 12. 2015, vtoževanje prispevkov ne le da ni logično, ampak je vsebinsko popolnoma protislovno.

Ostala obširna pritožbena izvajanja, od očitanih nepravilnosti v upravnih postopkih pri tožencu, ZRSZ-ju zaradi naknadno priznane pravice do plačila prispevkov iz naslova brezposelnosti do 30. 8. 2014, sklicevanja na sodbo V Ps 1487/2015 v zvezi s predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev starostne pokojnine5 ter nekatera druga za pritožbeno rešitev pravno niso odločilna. Pritožbeno sodišče se zato do njih glede na 360. člen ZPP posebej ni dolžno opredeljevati. Na koncu poudarja le, da ob zakonito razsojeni zadevi ni prišlo, niti ni moglo priti do kršitve 14. člena Ustave o enakosti pred zakonom ali 22. člena Ustave o enakem varstvu pravic, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.

14. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati skleniti, da krije tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 88/1999 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 5 Pisna informacija z dne 28. 3. 2013 je že pojmovno le informativnega značaja, v njej pa celo izrecno zapisano, da je ni mogoče uporabiti v postopku priznanja pravice do starostne pokojnine.