Jedro

Stroški za izvršbo niso potrebni, v kolikor dejanje oziroma opravilo, zaradi katerega so nastali, ni potrebno za izvršbo.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov iz razloga, ker ti niso bili potrebni.

Proti takšnemu sklepu je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov iz I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedel je, da je v izvršilnem predlogu predlagal rubež dolžnikovega dobroimetja pri banki in predlagal, da sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovih računih po uradni dolžnosti. Sodišče je njegovemu predlogu ugodilo in na podlagi opravljenih poizvedb ugotovilo, da ima dolžnik odprt transakcijski račun pri B. C. d.d. Pravnomočen sklep o izvršbi je tej banki tudi vročilo, vendar terjatev še ni bila poplačana. Pa tudi sicer je od izdaje sklepa o izvršbi do vročitve tega sklepa banki v izvršitev preteklo skoraj eno leto, čeprav dolžnik zoper sklep ni ugovarjal. Ker se je dosedanja izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri banki izkazala kot neuspešna, je bil upnik kot aktivna stranka v izvršilnem postopku prisiljen opraviti nove poizvedbe glede morebitnih novih izvršilnih sredstev. V skladu s 34. členom ZIZ lahko namreč do konca izvršilnega postopka predlaga poleg že dovoljenih sredstev izvršbe nadaljevanje izvršbe na druga sredstva. Podatke o slednjih pa mora dobiti na podlagi novih poizvedb. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo 34. in 38. člen ZIZ. Poleg tega je bilo sodišče na podlagi 40. člena ZIZ dolžno po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o dolžnikovih organizacijah za plačilni promet in je obrazložitev, da upnik ni upravičen do stroškov za poizvedbe pri Banki Slovenije, ker je sam predlagal, da te poizvedbe opravi sodišče, neutemeljena. Sodišče je s tem napačno uporabilo določila ZIZ ter storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je obrazložitev pomanjkljiva in sama sebi v nasprotju. Poleg tega je upnik z vlogo z dne 5.12.2007 priglasil tudi stroške za poizvedbe o dolžnikovem lastništvu nepremičnin, administrativne stroške in 20 % DDV, o katerih pa se sodišče ni izjasnilo. Tudi ti stroški so bili potrebni, zato jih mora sodišče priznati in naložiti dolžniku v plačilo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njegovemu predlogu za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 5.12.2007 ugodi in se ti stroški naložijo dolžniku v plačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravno izhodišče za presojo utemeljenosti gornjih pritožbenih navedb je v V. odstavku 38. člena ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju.

Iz upnikove vloge z dne 5.12.2007 izhaja, da je upnik sodišču sporočil podatke o dolžnikovem transakcijskem računu s predlogom, da se sklep o izvršbi z dne 17.5.2006 vroči v izvršitev B. C. Z isto vlogo je priglasil sedaj pritožbeno sporne stroške, ki so mu nastali zaradi poizvedb pri Banki Slovenije in poizvedb pri sodišču. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi B. C. vročen že 19.4.2007, torej že osem mesecev pred tem, ko je to v vlogi z dne 5.12.2007 predlagal upnik, tak upnikov predlog ni bil potreben. Zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je zavrnilo upnikovo zahtevo za povrnitev stroškov, ki so nastali v zvezi z vložitvijo takšnega nepotrebnega predloga. Povedano še drugače to pomeni, da stroški za izvršbo ne morejo biti potrebni, v kolikor dejanje oziroma opravilo, zaradi katerega so nastali, ni bilo potrebno.

Pritožbena navedba, da so sporni stroški nastali zaradi preverke, ali lahko poleg že dovoljenih sredstev izvršbe predlaga nadaljevanje izvršbe še na druga sredstva, pa predstavlja pritožbeno novoto (I. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njeno utemeljenost se zato pritožbeno sodišče ni moglo spuščati. Pritožnik namreč ni izkazal, da je brez svoje krivde ni mogel navesti že v vlogi z dne 5.12.2007. Glede na to, da niso podani pritožbeni razlogi, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam trpeti stroške, ki so mu zaradi vložitve te pritožbe nastali (I. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).