Jedro

Na podlagi vseh ugotovitev o tožničinih potrebah in toženčevih možnostih je odločitev sodišča druge stopnje o zvišanju preživnine pravilna. Prezreti ni mogoče, da ima tožnica zaradi slabega zdravstvenega stanja večje izdatke za prehrano in zdravila, razen tega pa potrebuje pri gospodinjskih delih tujo pomoč. Glede na take potrebe je pravilen zaključek, da ugotovljena pokojnina od 19.000,00 do 23.000,00 SIT, ne zadošča za njeno preživljanje. Pri tem ni odločilno, če navedeni zneski presegajo najnižjo pokojnino in zajamčeni dohodek. Zato ni mogoče pritrditi tožencu, ki meni, da so podani pogoji za ukinitev preživnine po 83. čl. cit. zakona.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da mora plačevati tožnici za njeno preživljanje namesto dosedanje preživnine po 2.259,80 SIT mesečno, zvišano preživnino od 1.10.1992 dalje na 8.000,00 SIT in od 1.3.1993 dalje na 8.920,00 SIT. Višji tožničin tožbeni zahtevek je zavrnilo. Zavrnilo pa je tudi tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe na ukinitev preživnine. Proti sodbi sodišča prve stopnje se je pritožil toženec. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi le delno ugodilo, tako da je preživnino zvišalo od 1.12.1992 dalje na 6.000,00 SIT in od 1.3.1993 dalje na 6.690,00 SIT mesečno.

Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje tako spremeni, da tožničin tožbeni zahtevek zavrne in ugodi njegovemu zahtevku na ukinitev preživnine. V obrazložitvi revizije navaja, da odločitev v izpodbijani sodbi materialnopravno ni pravilna. Upoštevano je bilo le tožničino zdravstveno stanje ne pa tudi toženčevo, čeprav so zanj slabše prognoze. Razen tega ni bilo upoštevano izboljšanje tožničinega premoženjskega stanja zaradi prodaje stanovanja. Tako na drugi stopnji niso bila upoštevana odločilna dejstva. Sodišče pa si tudi ni pravilno razlagalo določbe 83. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ker tožničina pokojnina presega najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo in zajamčeni dohodek, ima za svoje preživljanje dovolj sredstev in je tako utemeljen zahtevek za ukinitev preživnine.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

V reviziji zatrjevano pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, ki ni bilo podrobneje opredeljeno, bi predstavljalo kršitev določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP. Take kršitve pa revizijsko sodišče v izpodbijani sodbi ni ugotovilo. Pri odločanju o preživnini so po 129.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bistvene potrebe upravičenca in možnosti zavezanca. Sodišče druge stopnje v razlogih sodbe podrobno ugotavlja poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja in s tem v zvezi povečane preživninske potrebe, ki predstavljajo spremenjene razmere in podlago za zvišanje preživnine. Glede toženčevih možnosti plačevanja preživnine se sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki poleg toženčevih premoženjskih razmer vsebujejo tudi podroben opis njegovega zdravstvenega stanja. Z ugotovitvami sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja, razen kolikor se nanašajo na toženčevo lastništvo vinograda in zidanice, kar je v razlogih izpodbijane sodbe posebej pojasnjeno. Okoliščina, če je tožničino stanovanje kupil njen sorodnik, za razsojo zadeve ni odločilna, saj ni dokazov, da bi se zaradi tega tožničine premoženjske razmere izboljšale. Kolikor toženec v reviziji izpodbija dejanske ugotovitve, se pripominja, da po 3.odst. 385.čl. ZPP zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog.

Na podlagi vseh ugotovitev o tožničinih potrebah in toženčevih možnostih je odločitev sodišča druge stopnje o zvišanju preživnine pravilna. Prezreti ni mogoče, da ima tožnica zaradi slabega zdravstvenega stanja večje izdatke za prehrano in zdravila, razen tega pa potrebuje pri gospodinjskih delih tujo pomoč. Glede na take potrebe je pravilen zaključek, da ugotovljena pokojnina od 19.000,00 do 23.000,00 SIT, ne zadošča za njeno preživljanje. Pri tem ni odločilno, če navedeni zneski presegajo najnižjo pokojnino in zajamčeni dohodek. Zato ni mogoče pritrditi tožencu, ki meni, da so podani pogoji za ukinitev preživnine po 83. čl. cit. zakona. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).