Jedro

Določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR je materialnopravne narave. Tudi upnik je upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Kako upravičenec, izbrisani družbenik ali upnik, procesno uveljavlja pravico do povračila svoje škode na podlagi ZOKIPOSR, pa določata 7. in 8. člen zakona.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za nadaljevaje izvršbe zoper novega dolžnika Republiko Slovenijo (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi stroške takšnega predloga oziroma vloge z dne 23. 2. 2022 (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se upnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi opozarja na zmotno stališče sodišča prve stopnje, po katerem mora upnik v skladu z Zakonom o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju: ZOKIPOSR) izkazati obstoj privoljenja za prevzem dolga. Že sam zakon določa, da Republika Slovenija nima možnosti, da se odloča ali bo podala privolitev ali ne, zato je zmotno stališče o nujnosti sklenitve sporazuma z Državnim odvetništvom. ZOKIPOSR ureja dva položaja: (-) dolžnika, ki je odgovarjal in plačal dolgove izbrisane družbe, ter (-) upnika, ki je pridobil judikatno terjatev zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe. Temu primerno so opredeljeni posamezni položaji v ZOKIPOSR, ki so različno obravnavani. Izključno dolžnik je po določbi 5. člena ZOKIPOSR upravičenec, ki pod pogoji, ki so določeni, lahko zahteva poplačilo dela odškodnine, ki mu pripada. Popolnoma drugačen pa je status upnika, ki ni upravičenec po določbah ZOKIPOSR. Določbe ZOKIPOSR namreč določajo le, kdo je upnik po navedenem zakonu (6. točka prvega odstavka 2. člena) in pravno nasledstvo za upnikovo terjatev (tretji odstavek 17. člena). Upnik po določbah ZOKIPOSR ni upravičen do odškodnine, zato tudi ni upravičenec, saj mu ni nastala nobena škoda. Upnik lahko le nadaljuje izterjavo judikatne terjatve zoper novega dolžnika tako, kot je lahko izterjeval terjatev zoper prejšnjega dolžnika. Na podlagi določb ZOKIPOSR pa nima dolžnosti niti pravice zahtevati sklenitev kakršnegakoli sporazuma z Državnim odvetništvom. Tak sporazum ni obvezen po določbah ZOKIPOSR, ampak možnost po splošnih določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki ga imajo vse stranke obligacijskih razmerij in predvsem volja upnika, če na takšen način plačila terjatve sploh pristane. Stališče v izpodbijanem sklepu tako ni skladno z Ustavo RS. Ustavno sodišče je namreč jasno izrazilo, da se z novim zakonom ne sme posegati v judikatne terjatve upnikov na način, da bi morali le-ti ponovno in pod drugimi pogoji dokazovati svojo judikatne terjatve, prav tako pa bi bila njegova tožba zavržena kot nedovoljena. Zavrnitev upnikovega predloga pomeni poseg v 23., 33. in 155. člen Ustave RS. V nadaljevanju se sklicuje na obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njegovemu predlogu ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik podal predlog, da sodišče nadaljuje izvršilni postopek zoper novega dolžnika Republiko Slovenijo. Pri tem se je skliceval na tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR, ki določa, da se z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Pritožbeno ni sporno, da ima upnik neodplačano terjatev zoper družbenika družbe, ki je bila izbrisana na podlagi določil Zakon o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod). Sodišče prve stopnje je upnikov predlog zavrnilo, ker ni izvedel in izkazal sklenjenega sporazuma z novim dolžnikom, sklicujoč se pri tem na četrti odstavek 8. člena in tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR ob povezavi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ, ki ureja ureja pogoje za spremembo dolžnika, do katere pride med izvršilnim postopkom. Stališče sodišča prve stopnje je pravilno.

6. Cilj ZOKIPOSR je sanirati posledice ZFPPod in sistemsko urediti pravično zadoščenje oziroma povračilo škode, ki je zaradi izbrisa nastala upnikom, družbenikom in delničarjem podjetij, ki so bila izbrisana v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008. Predmetni zakon tako izhaja iz ugotovitve, da obstaja odgovornost države za njeno ravnanje in priznava odškodnino tako družbenikom izbrisanih družb kot tudi upnikom v delu, v katerem še niso bili poplačani.1 V ta namen zakon ureja položaj dveh subjektov: (1.) upravičenca, t. j. fizično osebo, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačal (5. točka 2. člena ZOKIPOSR) in (2.) upnika – fizične ali pravne osebe, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, družbeniku ali delničarju družbe iz 2. točke 2. člena, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala (6. točka 2. člena ZOKIPOSR).

7. Vendar pa škoda v skladu s 3. točko 2. člena ZOKIPOSR ni opredeljena le kot znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe. Škoda je po predmetni točki tudi znesek, katerega upniški upravičenec ni prejel plačanega kljub obstoju pravnomočne sodne odločbe, izdane na podlagi predpisa iz prvega odstavka 1. člena predmetnega zakona. To pa pomeni, da je tudi upnik upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Vsak od njiju ima svojo škodo in to naj bi sanirala država.

8. Kako upravičenec, izbrisani družbenik ali upnik, procesno uveljavlja pravico do povračila svoje škode na podlagi ZOKIPOSR, določata 7. in 8. člen zakona. Prvi odstavek 7. člena ZOKIPOSR glasi, da se postopek za uveljavitev zahtevka prične z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu. Ta dikcija ni omejena, zato velja za vsak zahtevek na podlagi ZOKIPOSR, kar pomeni zahtevek vsakega od subjektov. Nadalje četrti odstavek 8. člena ZOKIPOSR določa, da Državno odvetništvo glede zahtevkov z upravičencem sklene sporazum o izplačilu odškodnine, z upnikom iz 6. točke 2. člena pa sporazum o prevzemu dolga. V sporazumu se ugotovi datum izbrisa družbe, določi višina odškodnine ter način in rok plačila. Glede na takšen zapis je edina možna razlaga, da država sklene sporazum tudi z upniškim upravičencem, kar je možno samo po vložitvi predloga za poravnavo po prvem odstavku 7. člena ZOKIPOSR.2 Pritožba zato neutemeljeno navaja, da je sporazum zgolj možnost po splošnih določbah OZ. Če ne bi bil poskus sporazuma po 7. in 8. členu ZOKIPOSR obvezen (in posledično listina o tem dokaz prehoda obveznosti), ga zakonodajalec ne bi omenjal. 9. Jedro pritožbe je tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR, ki določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba je zgolj materialnopravne narave in upnik neutemeljeno navaja, da mu daje neposredno pravico v izvršbi uveljavljati terjatev zoper Republiko Slovenijo. Tega ne podpirata niti jezikovna niti sistemska razlaga ZOKIPOSR.3 Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog, ker upnik ni izkazal sporazuma z Državnim odvetništvom. Prav tako ni izkazal sodbe ali druge listine v dokaz prehoda obveznosti na Republiko Slovenije po četrtem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ.

10. Glede na zgoraj obrazloženo tako tudi niso utemeljene pritožbene navedbe: (-) da je sodišče prve stopnje upniku odvzelo pravico do sodnega varstva; (-) da upnik ne more voditi izvršbe zoper Republiko Slovenijo in vložiti tožbe, saj bo zavržena kot nedovoljena; (-) da stališče v sklepu ni v skladu z Ustavo RS, saj je Ustavno sodišče izrazilo, da se z novim zakonom ne sme posegati v judikatne terjatve na način, da bi morali upniki ponovno in pod drugimi pogoji dokazovati judikatne terjatve; (-) da stališče ni skladno z Ustavo RS, ker sili upnika, da sklepa nove sporazume ali vlaga tožbe za ponovno ugotovitev judikatne terjatve; (-) da izpodbijani sklep posega v upnikove pravice iz 23., 33. in 155. člena Ustave RS.

11. Sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške, saj ne gre za izvršbo potreben strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Glej Predlog Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 Državni svet, št. 730-01-1/2021/13 z dne 11. 6. 2021, strani 6 in 7. 2 Tudi dr. Šime Ivanjko, ki je eden izmed soavtorjev prvotnega predloga zakona zagovarja stališče, da upniki z uveljavitvijo ZOKIPOSR niso pridobili nobene dodatne pravice, če te pravice niso doslej izvajali oziroma je niso mogli izvajati. Upniki lahko zahtevajo sklenitev sporazuma z Državnim odvetništvom, pri čemer mora njihova zahteva ravno tako izpolnjevati pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR. Primerjaj prof. dr. Šime Ivanjko in Janez Mohorič, Zmaga pravne države in pravičnosti, dostopen na: http://www.cinip.si/2021/12/14/zmaga-pravne-drzave-in-pravicnosti/ in Lea Lepoša, Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb, Pravna praksa, št. 21-22, 2022, stran 41, v katerem je avtorica povzela predavanje dr. Ivanjka, ki je bilo 5. maja 2022 na Pravni fakulteti v Mariboru. 3 Enako stališče je sodišče druge stopnje zavzelo v podobni zadevi I Ip 160/2022 z dne 7. 7. 2022.