Jedro

Iz sklepa o postavitvi pod skrbništvo izhaja, da je nasprotna udeleženka sposobna samostojno skrbeti zase skoraj na vseh področjih (tudi nastopanja pred sodiščem), razen pri upravljanju s finančnimi sredstvi in pri sklepanju poslov večje vrednosti. Na zaslišanju je izpovedala, da ima sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, iz česar izhaja, da je sposobna vožnje. Četudi je prihod na novomeško sodišče za nasprotno udeleženko vsekakor povezan z več nevšečnostmi kot prihod na kočevsko, to ne utemeljuje izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred sodiščem prve stopnje je v teku postopek razrešitve in imenovanja novega skrbnika odrasle osebe. Nasprotna udeleženka ima stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, medtem ko dejansko biva na območju Okrajnega sodišča v Kočevju (...). Pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu je že potekal postopek postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Sodišče je nasprotno udeleženko takrat postavilo pod skrbništvo in določilo, da so naloge skrbnika, da jo zastopa pri upravljanju s finančnimi sredstvi in posli povezanimi s financami ter pri pravnih poslih večje vrednosti kakor tudi da izvaja nadzor pri ravnanju z manjšimi denarnimi zneski. Tudi takrat je imela nasprotna udeleženka dejansko prebivališče na območju drugega sodišča (...).

2.Okrajno sodišče v Novem mestu predlaga prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Kočevju. Navaja, da je bolj smotrno, da postopek vodi sodišče, kjer nasprotna udeleženka dejansko biva, saj se pravili iz 61. in 62. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ki urejata obvezno zaslišanje udeleženke in obvezni pregled izvedenca medicinske stroke, uporabljata tudi v postopku razrešitve in imenovanju novega skrbnika.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5.Ne drži, da je v postopku razrešitve in imenovanja novega skrbnika obvezno zaslišanje nasprotnega udeleženca in pregled izvedenca. Drugi odstavek 67. člena ZNP-1 namreč določa le, da se v postopku za razrešitev in imenovanje skrbnika uporabljajo določbe o imenovanju skrbnika. Gre za pravila iz 64. člena ZNP-1, ki urejajo obvezno zaslišanje predlaganega skrbnika in vlogo CSD pri izbiri skrbnika. Zakonskega napotila na določbi 61. in 62. člena ZNP-1 v 67. členu ZNP-1 ni. Kljub temu ima nasprotna udeleženka pravico, da v postopku sodeluje in se udeležuje glavne obravnave za obravnavo predloga razrešitve in imenovanja novega skrbnika, na katero mora biti tudi vabljena. Sodišče pa ima skladno s preiskovalnim načelom (7. člen ZNP-1) pravico nasprotno udeleženko zaslišati. Zato je vsekakor treba oceniti, ali bi se postopek lažje izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka dejansko biva.

6.Nasprotna udeleženka je od novomeškega sodišča oddaljena 46,9 km. Vožnja z avtomobilom traja približno 51 minut, z javnim prevozom pa približno 1 uro in 32 minut. Do kočevskega sodišča sicer lahko pride peš, razdalja od njenega dejanskega prebivališča znaša 700 m.

7.Vrhovno sodišče pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče. Kadar ni tako, predlog zavrne. Tako je na primer ravnalo v zadevi, I R 34/2023 z dne 5. 4. 2023. Tam je predlog zavrnilo in izrecno poudarilo, da mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti.

8.Iz sklepa o postavitvi pod skrbništvo izhaja, da je nasprotna udeleženka sposobna samostojno skrbeti zase skoraj na vseh področjih (tudi nastopanja pred sodiščem), razen pri upravljanju s finančnimi sredstvi in pri sklepanju poslov večje vrednosti. Na zaslišanju je izpovedala, da ima sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, iz česar izhaja, da je sposobna vožnje. Čeprav je prihod na novomeško sodišče za nasprotno udeleženko vsekakor povezan z več nevšečnostmi kot prihod na kočevsko, to ne utemeljuje izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti. Navsezadnje je treba tudi upoštevati, da je zoper nasprotno udeleženko pred novomeškim sodiščem tekel že sam postopek postavitve pod skrbništvo, katerega se je udeležila brez večjih težav. Takrat nista ne sodišče in ne nasprotna udeleženka predlagala prenosa pristojnosti, pomembno pa je tudi upoštevati, da tokrat prenos pristojnosti predlaga sodišče in ne nasprotna udeleženka sama.

9.Če bi Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na kočevsko sodišče, bi to sodišče bilo nepotrebno obremenjeno. Če se k temu doda še ta satelitski postopek po 67. členu ZPP, ki je terjal predložitev zadeve Vrhovnemu sodišču, odločanje Vrhovnega sodišča in naposled vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, se izkaže, da prenos pristojnosti v takšnih položajih ne ustreza načelu ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP). Najbolj ekonomično v takšnih primerih je, če pristojno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi.

10.Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (67. člen ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Po podatkih aplikacije Google maps.

Op. št. (2)Glej tudi I R 164/2024 z dne 26. 9. 2024.