Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije in mnenja izvedenke, zaslišanja osebe in izjave pritožnice ugotovilo, da je pri osebi prišlo do izrazitega poslabšanja osnovne bolezni - tako shizofrenije, kot anoreksije.
Pritožba se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I) in osebo zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom še najdalj do 30. 7. 2021 (II).
2. Mati pridržane osebe1 vlaga pritožbo, v kateri predlaga, da se hči premesti iz oddelka pod posebnim nadzorom na odprti oddelek Psihiatrične bolnišnice ... ali na oddelek za anoreksijo. Navaja, da se je psihično in fizično stanje njene hčere zelo poslabšalo. Shujšala je za enajst kilogramov. Hči ima anoreksijo, „odpovedal“ pa ji je tudi gleženj. Zaradi gležnja se mora neprekinjeno gibati in hoditi, ker je tekačica na dolge proge, saj teče na maratonih. Mirovanje v zaprtem prostoru ji vzbuja klavstrofobijo, postane nemirna, zadirčna in jezna. Zaradi shujšanja jo je pritožnica pripeljala na oddelek za anoreksijo, ker je bila prepričana, da bo sprejeta na oddelek za anoreksijo in bulimijo, kar pa se ni zgodilo, ker je bila z reševalnim vozilom takoj odpeljana na psihiatrično kliniko, kjer je bila nazadnje pred tremi leti. Po zdravljenju na psihiatrični kliniki je funkcionirala povsem v redu. Treba je uvesti fizioterapijo gležnja, da ne bo hujših posledic. Mati nima pomislekov zoper način zdravljenja hčere, ni pa nujno, da se hči kontrolira s strani zdravniškega osebja koliko poje in popije, saj je hči tekačica na dolge proge in ve, da mora biti hidrirana, kar se tiče hrane, pa bo sigurno prišlo do izboljšanja, ko se bo psihično stanje hčere izboljšalo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožba ne izpodbija sklepa zaradi kršitev postopka, teh kršitev tudi ne navaja, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
5. Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz 1. in 2. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
6. Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije in mnenja izvedenke, zaslišanja osebe in izjave pritožnice ugotovilo, da je pri osebi prišlo do izrazitega poslabšanja osnovne bolezni - tako shizofrenije, kot anoreksije. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da je njena presoja realnosti hudo motena, prav tako pa je moteno obvladovanje njenih ravnanj. Oseba je opustila zdravila, zato je prišlo do ponovnega poslabšanja njenega bolezenskega stanja. Oseba je telesno močno opešana in shujšana, ker odklanja hrano. Iz teh razlogov je potreben stalen nadzor, da bo oseba dobila zadostno količino tekočine in hrane ter da bo znova začela z jemanjem zdravil. Če takšnega stalnega nadzora ne bo, bo oseba še bolj telesno in duševno oslabela, kar bo ogrozilo njeno zdravje in življenje. Brez nadzora pa bi se oseba lahko tudi telesno poškodovala, ker je bilo ugotovljeno, da je telesno šibka. Iz mnenja izvedenke tudi izhaja, da druga oblika milejšega zdravljenja zaenkrat ne pride vpoštev.
7. Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnica pritrjuje ugotovitvam izvedenke, da se je zdravstveno stanje osebe zelo poslabšalo, da ne jemlje zdravil in da odklanja hrano. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bilo mogoče realno pričakovati, da bo zdravljenje osebe uspešno, če bi se oseba zdravila na odprtem oddelku psihiatrične klinike. Ker oseba ogroža svoje zdravje in življenje zaradi duševne motnje in zato ne more obvladovati lastnih ravnanj, hudo pa je motena tudi njena presoja realnosti, je za ponovno izboljšanje njenega zdravstvenega stanja nujno treba vsaj začasno zdravljenje osebe nadaljevati v oddelku pod posebnim nadzorom.
8. Glede na pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je osebi zagotovljena pravica do gibanja v oddelku pod posebnim nadzorom (22. člen ZDZdr), oseba ima pravico, da se ji omogoči najmanj dvakrat tedensko obisk najbližje osebe in drugih (drugi odstavek 21. člena ZDZdr), ima tudi pravico do telefonskih stikov (20.člen ZDZdr) in dopisovanja (19.člen ZDZdr).
9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).
1 V nadaljevanju pritožnica.