Jedro

ZFPPIPP ne ureja pravnega položaja, v katerem bi bil predmet prodaje premoženje, ki ni last stečajnega dolžnika. Zaradi navednega je pritožnik, ki trdi, da je lastnik kotlov, ob smisleni uporabi določb, ki urejejo nepravdni postopek, procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep o prodaji tega premoženja.

Pritožnik trdi, da predstavljata kotla pritiklino glavne stvari, njegove trditve pa dajejo ustrezno trditveno podlago tudi za presojo, ali predstavljata kotla sestavino glavne stvari. S predlaganim dokazom z izvedencem dokazuje pritožnik pravno relevantna dejstva v tej postopku, to je trdnost povezave kotlov z objektom (ki naj bi ju ne bi bilo mogoče ločiti brez poškodbe kotlovnice), kot tudi nekompletnost objektov brez delujoče kurilnice (saj naj bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja). Prav tako trdi in dokazuje funkcionalno (saj naj bi bilo obratovanje kurilnice mogoče ponovno vzpostaviti) in prostorsko (parcelacija naj bi bila izvedena zgolj zato, ker premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati) povezanost kurilnice s stavbami na območju celotnega objekta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje dveh kotlov Steamblock Tip S-1200 (inv. št. 304560 in 304561) na podlagi neposrednih pogajanj.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo A. A. Aktivno legitimacijo in pravni interes za pritožbo je utemeljeval s trditvijo, da je lastnik dveh kotlov, ki sta predmet izpodbijanega sklepa. Nadalje je pojasnil, da sta kotla, ki sta predmet nezavezujočega zbiranja ponudb, vgrajena v stavbi, ki je do celote last pritožnika. V zemljiški knjigi je lastninska pravica na tej nepremičnini sicer še vedno vknjižena na DUTB, d. d., vendar pa je bila predmet prodajne pogodbe št. ..., z dne 5. 6. 2023, sklenjene med SDH, d. d. kot prodajalcem in A. A. kot kupcem. Dne 4. 8. 2023 je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki ga je priložil pritožbi. Na podlagi kupoprodajne pogodbe za nepremičnino je pritožnik postal lastnik vseh pritiklin, ki so se tedaj nahajale v nepremičnini, med njimi tudi navedenih dveh kotlov. Glede trditve, da sta kotla neločljivo povezana z nepremičnino je predlagal je dokaz z izvedencem. Navedel je še, da je bil v času sklenitve kupoprodajne pogodbe dobroveren. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo je vložila stečajna upraviteljica. Pojasnila je, da so se nepremičnine izročale ločitvenemu upniku brez opreme v njih, kar izhaja iz končnega načrta delitve z dne 25. 11. 2019. Enako izhaja tudi iz računa, ki je bil izdan samo za nepremičnine. Upnik pri izdaji soglasja za prevzem opreme v kotlovnici ni navajal. Poleg kotla nista v funkciji že od začetka stečaja. Nenazadnje se SDH d. d. gotovo ne bi odločil za prodajo kotlovnice, ki je ločen objekt, če bi bila nujna za zagotovitev ogrevanja za preostali proizvod-poslovni kompleks, saj bi si s tem otežil prodajo le-tega. Navaja, da ne drži, da obeh kotlov ni mogoče odstraniti z objekta brez škode za nepremičnino, saj je to mogoče storiti.

4. Pritožba je dovoljena.

5. V tem primeru je predmet prodaje premoženje, za katerega pritožnik trdi, da ima na njem lastninsko pravico. ZFPPIPP tega pravnega položaja ne ureja, saj se v stečaju prodaja premoženje stečajnega dolžnika (primerjaj prvi odstavek 325. člena ZFPPIPP).

6. ZFPPIPP samo določenim osebam priznava položaj stranke v postopku zaradi insolventnosti ter jim s tem podeli upravičenje opravljati procesna dejanja v tem postopku (primerjaj 56. člen ZFPPIPP). Odločba izdana v glavnem stečajnem postopku, pa lahko vpliva tudi na druge obligacijske ali stvarne pravice, za ohranitev oziroma uveljavitev katerih prijava terjatev v stečajnem postopku ni potrebna.1 Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku v takem primeru izhaja zahteva, da lahko sodna odločba veže le tiste osebe, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, imele možnost sodelovati.2 Z zagotovitvijo pravice do izjave v postopku se tako vsakomur zagotovi možnost vplivati na odločitev sodišča, ki se nanaša na njegove pravice in obveznosti. Po presoji pritožbenega sodišča je treba zato procesno upravičenje (legitimacijo) v določenih primerih priznati tudi imetnikom pravic, ki jih v stečajnem postopku niso prijavili, če ima odločba, izdana v stečajnem postopku, neposredni pravni učinek na njihov pravni položaj.3

7. ZFPPIPP sicer ne napotuje na smiselno uporabo določb, ki urejajo nepravdni postopek, temveč napotuje na podrejeno uporabo pravil pravdnega postopka.4 Vendar pa vezanost sodnika na Ustavo zahteva, da sodnik pri sprejemanju konkretnih odločitev zakone razlaga tako, da je njihova uporaba v okoliščinah konkretnega primeru skladna z Ustavo. Pri iskanju ustavnoskladne razlage upoštevnih zakonskih določb se lahko opre na vse splošno sprejete metode pravne razlage.5 Klasični metodi za zapolnjevanje pravnih praznin sta pravna in zakonska analogija. O zakonski analogiji govorimo, ko od posamično urejenega primera sklepamo na neurejen primer, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, a jim je vendar tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.6

8. V konkretnem primeru je tako treba upoštevati, da ZFPPIPP ne ureja pravnega položaja, v katerem naj bi bil predmet prodaje premoženje, za katerega pritožnik trdi, da ima na njem lastninsko pravico. Da lahko odločbe izdane v tem postopku, učinkujejo za širši krog oseb, kot odločbe v pravdnem postopku, je značilno za nepravdni postopek. Poleg formalnih udeležencev sodelujejo zato v nepravdnem postopku tudi materialni udeleženci. Med slednje spadajo tudi osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, če prijavijo svojo udeležbo v postopku (prvi odstavek 21. člena in 22. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). To lahko storijo tudi z vložitvijo pravnega sredstva proti tej odločbi (prvi odstavek 32. člena ZNP-1).

9. Po presoji pritožbenega sodišča bi lahko bilo z izvedbo postopka prodaje dveh kotlov, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, poseženo v pravice tretjega (pritožnika), ki trdi, da je lastnik teh kotlov. Njegov pravni interes bi utegnil biti z izdajo izpodbijane odločbe prizadet. Zaradi navednega je treba pritožniku priznati položaj materialnega udeleženca v tem postopku, ki je procesno legitimiran za vložitev pritožbe zoper sedaj izpodbijani sklep.

10. Po nadaljnji vsebinski presoji obravnavane pritožbe je pritožbeno sodišče sklenilo, da je ta utemeljena.

11. Sestavine so vgrajene v glavno stvar oziroma so z njo spojene. Sestavine so tako vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari (prvi odstavek 16. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Kriterij splošnega prepričanja je izpolnjen zlasti v primeru, če sta glavna stvar in sestavina tako trdno povezani, da ju ni mogoče ločiti, ne da bi se poškodovalo enega ali oba predmeta, ali če se glavna stvar brez sestavine šteje za nekompletno oziroma nedokončano. Stvar, ki postane sestavina druge stvari, izgubi svojo pravno samostojnost. Kot primer sestavin se v teoriji navaja avtomobilske gume, stroje v tovarni, ladijski motor, okna, vrata, peči, dvigala, razne naprave in inštalacije za ogrevanje in hlajenje, vgradne kuhinje, kopalniška oprema, komponente računalniških sistemov in podobno.7

12. Pritikline se od sestavin razlikujejo po tem, da so samostojne stvari, ki so le funkcionalno in pogosto prostorsko, ne pa tudi fizično povezane z glavno stvarjo. Pritiklina je tako premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari (prvi odstavek 17. člena SPZ). V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari (drugi odstavek 17. člena SPZ). Kot primeri pritiklin se pogosto navajajo orodje v delavnicah, domače živali, kmetijska orodja in stroji na kmetijah, stroji v delavnicah in tovarnah (ki niso sestavine), oprema v hotelih, restavracijah, rože v cvetličnih lončkih in podobno.8

13. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da sledi predlogu upraviteljice ter se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje dveh kotlov, ki se nahajata v objektu kotlovnice, ki stoji na parceli 3879/12 k. o. ..., in sicer v zgradbi ..., na kateri je kot lastnik parcele še vedno vpisan ločitveni upnik DUTB. Po presoji sodišča prve stopnje kotla ne predstavljata pritikline k objektu kotlovnice, saj kotlovnica že v času izročitve upniku ni delovala, odstranitev obeh kotlov pa bi bila mogoča brez poškodb objekta. Poleg tega nepremičnina - kotlovnica ni povezana z ostalim objektom, temveč gre za samostojno nepremičnino, zato je štelo, da že po naravi stvari same kotla ne moreta predstavljati pritikline. Nenazadnje so se nepremičnine izročale DUTB brez opreme v njih, kar je razvidno iz končnega načrta delitve z dne 25. 11. 2019, enako pa tudi iz predračuna št. 022 N-2022 z dne 20. 3. 2020. 14. Pritožnik v pritožbi navaja,9 da gre za peč za centralno kurjavo. Gre za dislocirano kurilnico za celoten objekt B., ki sicer stoji na lastni parceli, vendar pa je služila za ogrevanje številnih proizvodnih stavb. Glede na njen velik obseg je bila kurilnica zgrajena kot samostojna stavba in ne znotraj ali kot del posameznega proizvodnega obrata. Po mnenju pritožnika zato glavna stvar ni zgolj kotlovnica, saj je bil njen namen ogrevanje vseh stavb na območju nekdanje B. V konkretnem stečajnem postopku premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati, zaradi česar se je izvedla parcelacija, premoženje pa se je nato prodajalo po delih. To pa ne pomeni, da kotlovnica nima več nobene funkcije oziroma da ni namenjena za ogrevanje proizvodnih in poslovnih prostorov. Njeno obratovanje bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti. V kolikor bi sodišče dovolilo prodajo dveh kotlov, bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja lastnih nepremičnin. Prav tako izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je možno kotla odstraniti brez poškodbe objekta, to je kotlovnice. V dokaz svojih trditev predlaga postavitev izvedenca ustrezne stroke.

15. Glede na pravico pritožnika do sodelovanja v postopku ima slednji tudi pravico, da v dokaz svojih navedb predlaga ustrezne dokaze. Če gre za pravnorelevantni dokaz pa ima sodišče tudi obveznost, da predlagani dokaz izvede (seveda pod pogojem, da predlagatelj založi predujem za izvedbo dokaza). Pritožnik kot bistveno trdi, da bi bilo mogoče obratovanje kurilnice ponovno vzpostaviti ter da bi v nasprotnem primeru, v kolikor bi sodišče dovolilo prodajo dveh kotlov, večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez možnosti ogrevanja lastnih nepremičnin. Navaja tudi, da odstranitev kotlov brez poškodbe kotlovnice ni mogoča. S predlaganim dokazom tako pritožnik dokazuje pravno relevantna dejstva v tej postopku, to je trdnost povezave kotlov z objektom (ki naj bi ju ne bi bilo mogoče ločiti brez poškodbe kotlovnice), kot tudi nekompletnost objektov brez delujoče kurilnice (saj naj bi večji del poslovnih stavb in proizvodnih prostorov ostal brez kakršnekoli možnosti ogrevanja). Prav tako trdi in dokazuje funkcionalno (saj naj bi bilo obratovanje kurilnice mogoče ponovno vzpostaviti) in prostorsko (parcelacija naj bi bila izvedena zgolj zato, ker premoženja kot celote ni bilo mogoče prodati) povezanost kurilnice s stavbami na območju celotne B. Predlagani dokaz z izvedencem je tako relevanten glede dokazovanja zgoraj povzetih pritožnikovih trditev.10

16. Po izvedbi dokaza z izvedencem bo moralo sodišče prve stopnje najprej presoditi, ali predstavljata sporna kotla sestavino glavne stvari, to je celotenega objekt B. Glede razmerja med sestavinami in pritiklinami se je namreč treba najprej vprašati, ali je nek objekt sestavina. Samo če je odgovor negativen, lahko pridemo do vprašanja, ali je ta objekt pritiklina.11 V kolikor bi bil torej odgovor na vprašanje, ali gre za sestavino negativen, se bo moralo sodišče nadalje ukvarjati z vprašanjem, ali predstavljata sporna kotla pritiklino glavne stvari.

17. Pritožnik nadalje trdi še, da je kot dobroverni kupec sklenil kupoprodajno pogodbo za nakup nepremičnega premoženja in tudi pritiklin, ki so del nepremičnine. Čeprav teh trditev pravno ne opredeli, kaže, da s takšno trditveno podlago meri še na presojo na podlagi 64. člena SPZ.

18. Po navedenem je pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

19. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Primerjaj Cst 126/2023 ter Cst 407/2021. 2 Odločba Up 39/95 z dne 16. 1. 1997 ter A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 258. 3 A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 305. 4 Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). 5 Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-459/20-8 z dne 7.9. 2023. 6 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-225/96 z dne 15. 1. 1998. 7 Primerjaj M. Tratnik v Stvarnopravni zakonik s komentarjem (SPZ), ur. M. Juhart, M. Tratnik in R. Vrenčur, GV Založba, Ljubljana, 2004, strani 118-123. 8 Prav tam, stran 122. 9 Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na predlog upraviteljice, pritožnik pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval. Ker je pritožnik navedena dejstva lahko uveljavljal ter dokaz predlagal šele s pritožbo, jih je treba upoštevati kot dovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). 10 Pritožnik sicer trdi, da predstavljata kotla pritiklino, vendar pa njegove zgoraj povzete trditve dajejo ustrezno trditveno podlago tudi za presojo, ali predstavljata kotla sestavino glavne stvari. 11 Prav tam, stran 122.