Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da se razveljavi pogodba o prodaji njegovih nepremičnin, ki jo je s toženko sklenil dne 12. 7. 2019. Sklicuje se na prevaro ter na čezmerno prikrajšanje. Toženka je z nasprotno tožbo od sodišča zahtevala, naj tožniku naloži, da je dolžan za navedeno prodajno pogodbo plačati Finančni upravi RS davek na promet nepremičnin in pri notarju overiti svoj podpis na tej pogodbi, njej (t. j. toženki) pa naj naloži, da je tožniku dolžna plačati preostanek kupnine v znesku 43.800,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrnilo (I. točka izreka sodbe). Toženkino nasprotno tožbo je zavrglo v delu, ki se je nanašal na plačilo preostanka kupnine v znesku 43.800,00 EUR (III. točka izreka sodbe), v preostalem delu pa je njenemu zahtevku ugodilo (II. točka izreka sodbe). Tožniku je še naložilo, da je dolžan povrniti toženki njene pravdne stroške (IV. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., II. in IV. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki povrniti njene pritožbene stroške.

4. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: ‒ Ali je dokaz z izvedencem izveden v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oziroma ali je bila zaradi opustitve dopolnitve izvedenskega mnenja in opustitve postavitve novega izvedenca kršena določba 254. člena ZPP in s tem pravica tožnika do izjave, kar pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? ‒ Ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novega izvedenca gradbene stroke? ‒ Ali je s stališča zagotavljanja varnosti strank v prometu z nepremičninami v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, moralnimi načeli in načelom vestnosti in poštenja, da zakoniti zastopnik tožene stranke, ki se profesionalno ukvarja z novogradnjami in prometom nepremičnin pri nakupu nepremičnine za lastne potrebe: ‒ naslednji dan po prihodu tožnika v Slovenijo iz Nemčije, kjer tožnik živi, nenajavljeno pride k tožniku na nepremičnino, katere prodaje ni oglaševal in ga z zatrjevanjem, da je nepremičnina nič vredna ruševina ter s komplimenti, laskanjem in poveličevanjem sebe, da je glavni v Mariboru v zvezi z nepremičninami, prepričal k sklenitvi prodajne pogodbe po nizki ceni, ‒ da v roku 24 ur od povpraševanja pripravi obrazec pogodbe, povabi tožnika v gostilno, kjer v pogodbo vnese manjkajoče podatke ter zahteva od tožnika, da podpiše prodajno pogodbo brez da bi mu dal čas, da se seznani z vsebino pogodbe in pravnimi posledicami, brez možnosti, da se pri cenilcu gradbene stroke seznani z dejansko vrednostjo nepremičnine in ‒ ali je v konkretnem primeru profesionalec z opisanimi ravnanji pri za prodajo nepripravljenemu in lahkomiselnemu tožniku povzročil zmoto o bistveni sestavini pogodbe – kupnini, da bi ga napeljal k sklenitvi prodajne pogodbe?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).