Jedro

Spor zaradi plačila stroškov preizkusa alkoholziiranosti iz prvega odstavka 120.člena ZCVP je civilnopravin spor in je zanj pristojno odločati redno sodišče, saj specialna zakona (ZVCP in ZPP) plačilo stroškov preizkusa ne vežeta na postopek o prekršku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke s predlogom za izdajo plačilnega naloga zavrglo. Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), sodišču druge stopnje pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Svoj predlog pojasnjuje s tem, da Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS, št. 30/98, v nadaljevanju ZVCP) v prvem odstavku 120. člena plačila stroškov za preizkus alkoholiziranosti ne pogojuje s postopkom za prekrške zoper povzročitelja, temveč je edini razlog in pogoj za plačilo teh stroškov, da ima udeleženec v prometu več alkohola v krvi, kot ga dovoljuje zakon. Uvedba postopka za prekrške zoper alkoholiziranega udeleženca je sicer logična, ne pa tudi nujna posledica kršitve. V primeru ustavitve postopka sodnik za prekrške povračila stroškov postopka ne sme in ne more naložiti obdolžencu, zato je edino možno, da se povračilo stroškov uveljavlja s tožbo. Obogatitev toženca na eni in prikrajšanje tožeče stranke na drugi je podana, saj je preizkus alkoholiziranosti strokovna služba Univerze v Ljubljani, Inštitut za sodno medicino, zaračunala tožeči stranki kot naročniku storitve, tožeča stranka pa je stroške zanj plačala. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke (s predlogom za izdajo plačilnega naloga) po njenem predhodnem preizkusu zavrglo, ker je štelo, da med strankama v tem postopku ne gre za civilno-pravno razmerje. Razmerje med strankama, ki ga v tožbi zatrjuje tožeča stranka, je v tem, da toženec tožeči stranki po predloženem računu (šifra 7-5/1419821-5/8944-99 z dne 19.08.1999 - list.št. 7) tudi po opominu ni plačal stroškov, ki so nastali s preizkusom alkoholiziranosti v postopku za ugotavljanje prekrška zoper toženca, pa bi to glede na določbo prvega odstavka 120. člena ZVCP moral storiti. Predlog tožeče stranke za izdajo plačilnega naloga se glasi na plačilo 19.839,00 SIT, kar predstavlja znesek omenjenih neplačanih stroškov. Civilnopravni spori so v skladu z določbo 1. člena ZPP spori iz osebnih in družinskih razmerij ter spori iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Z drugimi besedami, spor zaradi plačila stroškov preizkusa akloholiziranosti iz prvega odstavka 120. člena ZVCP je civilnopravni spor in je zanj pristojno redno sodišče, če in predvsem zato ker kak drug zakon ne določa drugače. Prvi odstavek 120. člena ZVCP določa, da lahko policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je (z zakonom) dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Stroške preizkusa plača udeleženec v cestnem prometu, če se izkaže, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon, v nasprotnem primeru pa stroški preizkusa bremenijo organ, ki je preizkus odredil. Sodišče druge stopnje se na podlagi takega določila zakona strinja s pritožbeno navedbo tožeče stranke, da ZVCP plačila stroškov za preizkus alkoholiziranosti ne pogojuje s postopkom za prekrške zoper kršitelja, temveč je edini razlog in pogoj za plačilo stroškov, da ima udeleženec v krvi več alkohola, kot ga dovoljuje zakon. Udeleženec v prometu mora stroške preizkusa alkoholiziranosti (seveda ob pogoju kršitve določb o še dovoljeni koncentraciji alkohola v krvi) plačati tudi v primerih, če pregon v postopku za prekršek zoper njega zastara, če predlagatelj postopka o prekršku predlog za uvedbo postopka umakne, če obdolženec uživa imunitetno pravico po pravilih mednarodnega prava in sodnik postopek o prekršku ustavi. V teh primerih bi stroški preizkusa alkoholiziranosti ostali neizterjani, kar pa ni v skladu s tem, da mora udeleženec stroške preizkusa plačati že, če se izkaže, da ima v krvi preveliko koncentracijo alkohola, ne pa šele takrat in le če ga sodnik za prekrške spozna za odgovornega. Tožba tožeče stranke je tako vložena pri pristojnem organu. Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.