Jedro

V obravnavani zadevi so ključne naslednje okoliščine: (i) da je isti sodnik najprej kot sodnik posameznik izrekel na podlagi sprejema sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene, nato pa predsedoval senatu, ki je izrekel izpodbijano pravnomočno sodbo, (ii) da so v izrekih pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene podrobno opisane tudi vloge in ravnanja obsojencev, (iii) da je opis vlog in ravnanj obsojencev v izrekih pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene identičen opisu v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe in (iv) da iz pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene ni razvidno, da so bili obsojenci v tistem trenutku zgolj obtoženi in da njihova krivda še ni bila ugotovljena. Opisane okoliščine - bistvo katerih je, da je v obravnavanem primeru senatu predsedoval sodnik, ki je kot sodnik posameznik izrekel pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene, ki prejudicirajo krivdo obsojencev - so torej ob upoštevanju sprejetih stališč v (ustavno)sodni praksi takšne, da napotujejo na zaključek, da je bil v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskega sojenja.

Izrek

I.Zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega D. D. se zavrže.

II.Zahtevama za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenih A. A. in B. B. se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba - v delu, ki se nanaša nanju, v delu za obsojene C. C., D. D., E. E. in F. F. pa po uradni dolžnosti - razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat.

Obrazložitev

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je obtožene A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., G. G. in H. H. spoznalo za krive storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), obtoženega F. F. pa za pomoč pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1 v zvezi s 38. členom KZ-1. Na podlagi tretjega odstavka 186. člena KZ-1 v zvezi s 50. členom KZ-1 in 51. členom KZ-1 ter drugega odstavka 45. člena KZ-1 v zvezi s 47. členom KZ-1 jim je izreklo zaporne kazni in stranske denarne kazni (ki jih morajo plačati v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sodbe, v nasprotnem primeru se bo denarna kazen ali prisilno izterjala ali izvršila na način, da se za vsaka začeta 2 dnevna zneska določi 1 dan zapora), in sicer A. A. 7 (sedem) let in 6 (šest) mesecev ter 400 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (10.000,00 EUR); B. B. 7 (sedem) let in 6 (šest) mesecev ter 400 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (10.000,00 EUR); C. C. 2 (dve) let in 10 (deset) mesecev ter 200 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (5.000,00 EUR); D. D. 3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora ter 240 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (6.000,00 EUR); E. E. 2 (dve) let in 6 (šest) mesecev ter 200 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (5.000,00 EUR); F. F. 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev ter 80 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (2.000,00 EUR); G. G. 3 (tri) leta in 6 (šest) mesecev zapora ter 280 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (7.000,00 EUR); H. H. 2 (dve) let in 6 (šest) mesecev ter 200 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (5.000,00 EUR). Poleg tega je na podlagi prvega in drugega odstavka 75. člena KZ-1 odvzelo premoženjsko korist, in sicer B. B. gotovino v višini 2.000,00 EUR, G. G. gotovini v višini 4.505,00 EUR ter H. H. gotovino v višini 625,00 EUR, ter v plačilo naložilo zneske, ki ustrezajo s kaznivim dejanjem pridobljeni premoženjski koristi, in sicer A. A. znesek v višini 2.958,33 EUR, B. B. znesek v višini 21.860,00 EUR, C. C. znesek v višini 2.333,33 EUR, D. D. znesek v višini 3.750,00 EUR ter G. G. 39.170,00 EUR. Prav tako je na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 D. D. odvzelo prepovedano drogo konopljo, in sicer rastlino s težo 2.721 kg in produkt v količini 4.990 ml. Na podlagi 73. člena KZ-1 pa je izreklo še varnostni ukrep odvzema predmetov, in sicer je D. D. odvzelo vtičnico s časovnim vklopom, merilec temperature in vlage, žarnico, filter zraka, pretvornik elektrike in mobilni telefon Apple iPhone, B. B. mobilna telefona Nokia in Samsung, H. H. srebrno folijo z brizgo z neznano temno snovjo, E. E. 1,52 g heroina in elektronsko tehtnico ter F. F. cigaretni zvitek z neznano posušeno snovjo. Končno je na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopka (ZKP) C. C., D. D., H. H., G. G., E. E. in F. F. naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in izdatke njunih zagovornikov postavljenih po uradni dolžnosti, ki bodo odmerjeni naknadno, medtem ko je na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP A. A. in B. B. plačila stroškov kazenskega postopka oprostilo, nagrada in potrebni izdatki njunih zagovornikov postavljenih po uradni dolžnosti pa bremenijo proračun.

2.Višje sodišče v Ljubljani je pritožbama zagovornikov obtoženih H. H. in G. G. ugodilo ter ju oprostilo obtožbe, pritožbama obsojenih C. C. in B. B. pa delno ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo, in sicer:

-− glede C. C. v odločbi o odvzemu premoženjske koristi, tako da se mu ne naloži v plačilo znesek v višini 2.333,33 EUR,

-− glede B. B. pa v odločbi o krivdi, tako da se izpustita dva očitka (I/B/13 in I/B/14), in v odločbi o kazni, tako da se mu izrečeni zaporna kazen in stranska denarna kazen znižata na 7 (sedem) let in 353 dnevnih zneskov po 25,00 EUR (8.825,00 EUR),

v preostalem delu je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni, v celoti pa je zavrnilo kot neutemeljeni pritožbi zagovornikov obsojenih A. A. in D. D. ter izpodbijano sodbo potrdilo v nespremenjenih delih. Obsojene A. A., D. D., E. E. in F. F. je oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

3.Zoper pravnomočno sodbo so zahtevo za varstvo zakonitosti vložili zagovorniki obsojenih A. A., B. B., C. C. ter D. D., in sicer zagovorniki obsojenih B. B., C. C. ter D. D. zaradi vseh zakonskih razlogov po prvem odstavku 420. člena ZKP, zagovornik obsojenega A. A. pa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in drugih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitev Ustave RS (URS) in Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Predlagali so, da Vrhovno sodišče zahtevam za varstvo zakonitosti ugodi, v zvezi s čimer sta zagovornika obsojenih A. A. in D. D. predlagala, da se pravnomočno sodbo spremeni, tako da se obsojenca oprosti obtožbe, oz. razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (pred spremenjenim senatom), zagovornik obsojenega B. B. pa le, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (pred spremenjenim senatom), medtem ko zagovornica obsojenega C. C. predloga v tej smeri ni podala.

4.Vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan je v odgovoru na zahteve za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenih A. A., B. B. in C. C., ki so mu bile posredovane v izjavo, predlagal, da jih Vrhovno sodišče zavrne, ker je ocenil, da zatrjevane kršitve niso podane.

5.Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca poslalo obsojencem in njihovim zagovornikom, pri čemer sta se do odgovora opredelila le zagovornika obsojenih A. A. in B. B. ter pri tem navedla, da vztrajata pri vloženih zahtevah za varstvo zakonitosti.

B-1.

6.Vrhovno sodišče je najprej ugotovilo, da zahteva za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega D. D. ni bila vložena pravočasno, in sicer je bila vložena po izteku 3-mesečnega roka, ki ga določa tretji odstavek 421. člena ZKP. Iz spisa je razvidno, da je bila drugostopenjskega sodba zagovorniku vročena dne 13. 12. 2024, obsojencu pa dne 16. 12. 2024, pri čemer je bila zahteva za varstvo zakonitosti poslana priporočeno po pošti dne 18. 3. 2025 (dva dni prepozno), sodišče pa jo je prejelo dne 20. 3. 2025.

B-2.

Relevantne procesne okoliščine in navedbe v zahtevah za varstvo zakonitosti

7.Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v obravnavani zadevi zoper obsojence in več (takratnih) soobtožencev dne 20. 7. 2020 vložilo (in dne 5. 10. 2020 ter dne 17. 6. 2022 modificiralo) obtožnico zaradi obravnavanega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1. Nekateri soobtoženci so bodisi sklenili sporazume o priznanju krivde bodisi krivdo priznali na predobravnavnih narokih (I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., T. T., U. U., V. V., Z. Z., Ž. Ž., A. B., A. C. in A. D.), na podlagi česar jim je sodnik posameznik, po opravljenih predobravnavnih narokih in narokih za izrek kazenske sankcije izrekel obsodilne sodbe (X K 68493/2020, XX K 10668/2021, XX K 2738/2021 in X K 8327/2021). Za ostale soobtožence, med katerimi so bili tudi vsi obsojenci (A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in H. H., G. G., A. E., A. F., A. G., A. H. ter A. I.), ki krivde po obtožbi niso priznali, pa je bil izveden dokazni postopek. Isti sodnik, ki je predhodno kot sodnik posameznik sprejel sporazume o priznanju krivde oz. priznanja krivde soobtožencev, je nato predsedoval senatu, ki je na glavni obravnavi med drugim odločal o obtožbi zoper obsožence in izrekel izpodbijano pravnomočno obsodilno sodbo (X K 5747/2020). Iz tega postopka je bil glede enega izmed soobtožencev (A. J.) zaradi bolezni obtoženca oz. njegove tedanje zagovornice postopek izločen in se je dokončal posebej prav tako z obsodilno sodbo (X K 45223/2022).

8.Zagovornika obsojenih A. A. in B. B. v zahtevah za varstvo zakonitosti prvenstveno sodišču očitata kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena URS in prvega odstavka 6. člena EKČP. V zvezi s tem izpostavljata stališča ESČP (sodbi v zadevah Meng proti Nemčiji z dne 16. 2. 2021 in Mucha proti Slovaški z dne 25. 11. 2021) in Ustavnega sodišča (odločba Up-1038/21-13, Up-1044/21-19 z dne 20. 11. 2024) ter navajata, da bi moral biti sodnik posameznik, ki je predhodno sprejel sporazume o priznanju krivde oz. priznanja krivde soobtožencev in jim izrekel obsodilne sodbe (X K 68493/2020, XX K 10668/2021 in XX K 2738/2021), izločen iz naknadnega sojenja obsojenima A. A. in B. B. v obravnavani zadevi (X K 5747/2020). Pri tem pojasnjujeta, da izreki pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene vsebujejo podroben (nepogojen) opis vlog in ravnanj obsojenih A. A. in B. B., pri čemer so opisana tudi njuna razmerja do ostalih predhodnih obsojencev. Prav tako so izreki pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene identični izreku izpodbijane pravnomočne sodbe. Navedeno pomeni, da je sodnik posameznik že vnaprej sprejel stališče v zvezi z vlogo in ravnanji ter krivdo obsojenih A. A. in B. B. glede očitanega jima kaznivega dejanja. Iz pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene namreč ne izhaja, da njihov izrek ne dokazuje tudi krivde obsojenih A. A. in B. B..

Izhodišča za presojo

9.V obravnavani zadevi se glede na zagotovljeno pravico nepristranskega sojenja in pravico do domneve nedolžnosti odpira vprašanje, v kolikšnem obsegu in na kakšen način se sme sodišče v sodbi opredeliti do ravnanj soobtožencev, ki s to sodbo niso bili obsojeni, ter v katerih primerih lahko sodnikovo predhodno odločanje o krivdiootnote1 soobtožencev vpliva na videz njegove nepristranskosti v naknadnem postopku zoper preostale soobtožence. Evropsko sodišče za
0dnovekove pravice (ES
0dP) je v svojih sodbah to vprašanje presojalo tako z vidika pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu
0dnovekovih pravic (EK
0dP) kot tudi z vidika pravice do domneve nedolžnosti iz drugega odstavka 6. člena EK
0dP. Da je podana kr
61itev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena URS oz. prvega odstavka 6. člena EK
0dP, zadostuje
7ei videz pristranskosti. Tak pristop - po katerem se ne ugotavlja zgolj dejansko osebno prepričanje ali interes sodnika (t. i. subjektivni test), temveč tudi obstoj drugih preverljivih okoliščin, ki bi pri razumnem
0dloveku vzbudile upravi
0den dvom o sodnikovi nepristranskosti (t. i. objektivni test) - je ustaljen v praksi ES
0dP.

10.Opisi ravnanj soobtožencev, ki jim bo sojeno šele v nadaljevanju, je v posameznih primerih - predvsem v zahtevnejših kazenskih postopkih z več obtoženci in povezanimi očitki - neizogibno. ESČP v zvezi s tem poudarja, da mora sodišče ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za utemeljitev krivde obtožencu, ki se mu sodi, to pa lahko vključuje tudi dejstva, ki so povezana z vpletenostjo ostalih soobtožencev, ki se jim bo sodilo kasneje. Domneva nedolžnosti teh soobtožencev se v takšnih primerih praviloma zagotavlja z izpolnitvijo dveh pogojev, in sicer: (i) če sodišče v sodbi navede zgolj tista dejstva o ravnanju soobtožencev, ki so nujno potrebna za utemeljitev krivde obtožencev, ki jim sodi, in (ii) če je v sodbi jasno navedeno, da sodišče ni ugotavljalo krivde teh oseb (na primer z dosledno uporabo izraza, da gre za ločeno obravnavano osebo).

Obenem pa je v takšnih procesnih situacijah treba zagotavljati tudi pravico do nepristranskega sojenja. Tveganje se pojavi takrat, ko naknadno obravnavanemu obtožencu sodi isti sodnik bodisi kot sodnik posameznik bodisi kot član oz. predsednik senata, ki je predhodno odločal o obtožbi zoper soobtoženca. ESČP v dosedanji sodni praksi kršitve pravice do nepristranskega sojenja ni ugotovilo v primerih, kadar dejstva o vpletenosti naknadno sojene osebe v kaznivo dejanje niso bila podana kot ugotovitve sodišča, temveč kot del navedb soobtožencev

oz. prič

, ali kadar je bila navedba obtoženčevih ravnanj zgolj bežna

. Kršitev pravice do nepristranskega sojenja pa je bila ugotovljena v primerih, ko je sodišče v predhodni sodbi podalo podrobno oceno vloge naknadno sojenega obtoženca pri kaznivem dejanju.

V okviru svoje presoje ESČP kot pomembne šteje tudi okoliščine, ali je sodil profesionalni sodnik, ali je bil v kasnejšem postopku izveden dokazni postopek, ali je sodišče v njem sprejelo nove ugotovitve in se ni sklicevalo na ugotovitve iz predhodne sodbe.

Vendar pa je v novejši sodni praksi v ospredje prišla predvsem vsebina predhodnih sodb. ESČP prepoznava tveganje za okrnitev videza nepristranskosti v primerih, kadar predhodna sodba vsebuje natančne navedbe o vlogi naknadno sojenega obtoženca pri kaznivem dejanju, še posebej kadar sodba vsebuje pravno opredelitev njegovega ravnanja, ali kadar iz nje izhaja, da je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja.

Sodišče mora tako - upoštevaje podrobnosti opisa in način formulacije - preučiti, ali so navedbe o obtoženčevem ravnanju v predhodni sodbi takšne, da lahko prejudicirajo njegovo krivdo in s tem povzročijo upravičeno bojazen, da sodnik bodisi kot sodnik posameznik bodisi kot član oz. predsednik senata v kasnejšem sojenju ne bi sodil neobremenjeno in nepristransko. Takšen je bil na primer položaj, ko je sodba zoper soobtožene člane hudodelske združbe vsebovala številne navedbe o obtožencu in njegovi vlogi znotraj hudodelske združbe, katere član naj bi bil, pri čemer se je več odstavkov nanašalo na obtoženca kot organizatorja ali pobudnika trgovine s prepovedanimi drogami. Sodnika, ki sta sodelovala pri izdaji sodbe zoper soobtožene, sta nato sodelovala tudi pri sojenju v postopku proti obtožencu, ki se je vsaj deloma nanašalo na isto dejansko stanje, ki je bilo temelj za obsodbo soobtožencev. Z vidika nepristranskosti je torej sporno predvsem naknadno sojenje posameznim članom hudodelskih združb, ko so drugi člani združb že obsojeni pred istim sodiščem z vsaj delno isto sestavo, in sicer zlasti zaradi tesne povezanosti ravnaj in prispevkov posameznih članov hudodelskih združb pri izvrševanju kaznivih dejanj in delovanju same hudodelske združbe.

11. Obravnavana zadeva je primerljiva zlasti z zadevama, ki ju je ESČP obravnavalo v sodbah Mucha proti Slovaški z dne 25. 11. 2021 in Gorše proti Sloveniji z dne 6. 3. 2025 (deloma pa tudi z zadevo Meng proti Nemčiji z dne 16. 2. 2021). V obeh zadevah predhodna sodba zoper soobtožence ni temeljila na izvedenem dokaznem postopku, ampak na priznanjih krivde (za razliko od zadeve Meng, kjer je predhodna sodba temeljila na izvedenem dokaznem postopku). ESČP je v zadevi Mucha (enako tudi v zadevi Meng) - navkljub okoliščinam, da predhodna sodba ni vsebovala obrazložitve glede dejstev in krivde, da so v naknadnem postopku sodili profesionalni sodniki, da je sodišče v postopku zoper naknadno sojenega obtoženca izvedlo dokazni postopek, da je sodba temeljila na samostojni oceni dejstev in uporabi prava ter da sodniki niso bili vezani na predhodno odločitev - dalo odločilno težo vsebini predhodnih sodb. Kršitev pravice do nepristranskega sojenja (ki jo je presojalo tudi v povezavi z domnevo nedolžnosti) je prepoznalo v tem, da je bil v predhodni sodbi zoper soobtožence natančno opisan sostorilski prispevek naknadno sojenega obtoženca, hkrati pa opis njegovih ravnanj ni bil formuliran na način, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil obtoženec tedaj zgolj obtožen kaznivega dejanja in da njegova krivda ni bila ugotovljena. V zadevi Gorše je ESČP navedena stališča ponovilo in v primerljivem procesnem položaju (ki je identičen obravnavani zadevi) - ko je sodnik posameznik na predobravnavnem naroku sprejel priznanja krivde dveh soobtožencev, nato pa v nadaljevanju kot predsednik senata sodil obtožencu, ki krivde ni priznal - ugotovilo kršitev domneve nedolžnosti in hkrati tudi pravice do nepristranskega sojenja. Čeprav je bil opis vloge naknadno sojenega obtoženca nujni sestavni del opisa kaznivih dejanj preostalih soobtožencev, sta način formulacije in podrobnost opisa ustvarjala vtis, da je bil kriv tudi obtoženec, kar pomeni, da je bila upravičena bojazen, da sodnik posameznik oz. predsednik senata v naknadnem postopku ne bo sodil nepristransko. Ključne so bile ugotovitve, da je bila v opisu kaznivih dejanj iz predhodnih sodb podrobno opisana vloga obtoženca in njegova dejanja ter da je bil obtoženec označen kot storilec kaznivih dejanj, hkrati pa navedbe o njegovih ravnanjih niso bile oblikovane na način, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil v tistem trenutku zgolj obtožen in da se zoper njega vodi ločen postopek. Na tem mestu je potrebno omeniti še sodbo ESČP v zadevi Bouša proti Češki z dne 26. 6. 2025 (točka 56. in nadaljnje), ki sicer z obravnavano zadevo v ključnem delu ni primerljiva in se od zgoraj omenjenih sodb ESČP razlikuje v tem, da je bilo v predhodni sodbi zoper soobtožence navedeno, da je bil kazenski postopek zoper naknadno sojenega obtoženca izločen in da mu bo sojeno ločeno. Ta navedba v predhodni sodbi glede obtoženca je bila po presoji ESČP ključna in je zadostila temu, da je bilo iz predhodne sodbe razvidno, da je bil obtoženec tedaj le obtožen kaznivega dejanja in da njegova krivda ni bila ugotovljena, kljub temu, da je bil njegov sostorilski prispevek natančno opisan.

12. Na izpostavljena stališča ESČP se je v odločbi Up-1038/21-13, Up-1044/21-19 z dne 20. 11. 2024 sklicevalo tudi Ustavno sodišče. Kot odločilno za presojo kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena URS - v primeru ko je sodnik posameznik v zaporednih sodnih postopkih sodil različnim soobtožencem zaradi istega historičnega dogodka - je izpostavilo predvsem to, ali je sodnik posameznik z izdajo predhodne sodbe že sprejel stališča o obstoju dejstev, ki so odločilnega pomena tudi za kasnejši postopek in za kasnejše obtožence, in ali obstaja bojazen, da teh stališč ne bo opustil, četudi se bodo v kasnejšem sojenju izkazala kot napačna ali dvomljiva. Gre torej za vprašanje, ali lahko stranke zaupajo, da sodnik posameznik kljub sodelovanju v predhodnem postopku nima vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja oz. interesa za določen izid postopka. Ustavno sodišče je ocenilo, da na navedeno vprašanje praviloma ni mogoče odgovoriti pritrdilno, kadar je že v predhodni sodbi natančno opisana vloga pri storitvi kaznivega dejanja tudi tistega obtoženca, ki mu bo naknadno sojeno, še posebej pa ne tedaj, kadar iz sodbe izhaja tudi pravna kvalifikacija njegovega ravnanja ali ocena, da je izpolnil vse znake kaznivega dejanja. Na kršitev pravice do nepristranskega sojenja kaže tudi obrazložitev v predhodni sodbi, da so bila v njej navedena ravnanja naknadno sojenega obtoženca nujna za utemeljitev odgovornosti predhodno sojenih obtožencev. Bolj kot so bile namreč predhodne ugotovitve v zvezi z ravnanjem naknadno sojenega obtoženca v predhodnem postopku pomembne, večja je bojazen, da bo sodnik posameznik oz. predsednik senata v naknadnem postopku težil k njihovi potrditvi. Navedeno velja tudi v primerih predhodnih sodb, ki temeljijo na podlagi sporazuma o priznanju krivde oz. priznanja krivde, saj tovrstna sodna presoja ni zgolj formalna, ampak tudi vsebinska, kar pomeni, da izrek obsodilne sodbe (med drugim) vključuje tudi sodnikovo prepričanost o ravnanju tretjih, ki so odločilna za obstoj obtoženčeve odgovornosti. V citirani zadevi je Ustavno sodišče kršitev pravice do nepristranskega sojenja prepoznalo v tem, da sta izreka predhodnih sodb zoper soobtoženca vsebovala natančen opis vloge naknadno sojenega obtoženca pri izvršitvi kaznivega dejanja, pri čemer so bili opisi kaznivih dejanj iz predhodnih sodb in naknadne sodbe identični. Poleg tega je bil obtoženec, ki mu je bilo sojeno naknadno, v sodbah zoper soobtožence označen kot (so)storilec, v izreku teh sodb pa je navedeno tudi, katere zakonske določbe je kršil. Ustavno sodišče je ocenilo, da je takšen opis iz predhodnih sodb lahko vzbudil utemeljeno bojazen, da ima sodnik posameznik, ki je predhodno izrekel ti sodbi, že ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja tudi v zadevi naknadno sojenega obtoženca in bo težil k temu, da v njegovi zadevi ugotovi enako dejansko stanje, kot ga je ugotovil v predhodnem postopku. Ustavno sodišče je svoje stališče utrdilo tudi z odločbo Up-471/22-21 z dne 23. 10. 2025, v kateri je izpostavilo, da je kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena URS podana tudi v primeru, ko je isti sodnik najprej odločal v senatu višjega sodišča, ki je zavrnil pritožbo zoper prvostopenjski sklep o zavrženju zahteve za obnovo kazenskega postopka, kasneje pa je odločal tudi v senatu Vrhovnega sodišča, ki je prav tako zavrnil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o zavrženju zahteve za obnovo kazenskega postopka. Po presoji Ustavnega sodišča je bil namreč s tem, ko je sodnik v sestavi senata višjega sodišča oz. Vrhovnega sodišča najprej sodeloval pri odločanju o pritožbi, nato pa še pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločitev, dejansko podan upravičen dvom o nepristranskosti sodnika.

13. Glede na izpostavljena izhodišča ESČP in Ustavnega sodišča je tudi Vrhovno sodišče v sodbah Ips 11678/2017 z dne 29. 5. 2022 in I Ips 45223/2022 z dne 30. 10. 2025 že presodilo, da podrobno opisana obtoženčeva vloga pri izvršitvi očitanih mu kaznivih dejanj v predhodnih sodbah zoper soobtožence (katerih temelj je bodisi sporazum o priznanju krivde oz. priznanje krivde bodisi izveden dokazni postopek) predstavlja tisti ključni element, ki je okrnil videz nepristranskega sojenja v poznejšem kazenskem postopku zoper obtoženca.

Takšen opis v predhodnih sodbah namreč vsebuje ugotovitve, ki dejansko prejudicirajo obtoženčevo krivdo, posledično pa se lahko pri obtožencu vzbudi upravičeno bojazen, da ima sodnik posameznik, ki je predhodne sodbe izrekel, že ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja tudi v njegovi zadevi.

Presoja v obravnavani zadevi

Glede obsojenega A. A.

14. Iz izrekov pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene A. C., R. R., J. J., I. I. ter K. K. (X K 68493/2020 in XX K 2738/2021), ki sta bili izrečeni na podlagi sprejetja sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde, najprej izhaja, da je obsojeni A. A. kot odjemalec oz. preprodajalec prepovedane droge to kupoval od višje pozicioniranih članov, torej H. H., A. C. in A. J., posredoval pri prodaji prepovedanih drog, sodeloval pa je tudi pri organizaciji transporta kokaina iz Južne Amerike, in sicer v vlogi, da je iskal osebo za varen raztovor kokaina v pristanišču, se sestajal s tajnim delavci, jih preverjal ter jim po dogovoru, da bodo tajni delavci opravili raztovor v luki, prenašal od nadrejenega člana, torej A. J., obvestila in navodila.

V izrekih pravnomočnih sodb so dalje natančno opisana ravnanja uvodoma omenjenih obsojencev, ki so delovali skupaj z obsojenim A. A., pri čemer opisi njim očitanega kaznivega dejanja vsebujejo natančne navedbe glede njihovih vlog v hudodelski združbi in glede njihovega ravnanja v razmerju do obsojenega A. A.. Glede predhodno obsojenih A. C. in R. R. je tako navedeno, da sta skupaj z obsojenim A. A. organizirala poskusni prevoz 30 kg prepovedane droge (kokaina) iz Ekvadorja v pristanišče v Kopru.

Dalje je glede predhodno obsojenih A. C., I. I. in K. K. navedeno, da so skupaj z obsojenim A. A. prodajali in z namenom prodaje prenašali, hranili ter kupovali prepovedano drogo (heroin)

A. C. pa je poleg tega skupaj z obsojenim A. A. večjo količino prepovedane droge (heroin) tudi ponujal v odkup.

Glede predhodno obsojenega J. J. pa je navedeno, da je skupaj z obsojenim A. A. (i) prodajal in z namenom prodaje prenašal, hranil ter kupoval prepovedano drogo (heroin)

(ii) prodajal, posredoval pri prodaji in z namenom prodaje prenašal ter hranil prepovedane droge (kokain, amfetamin in MDMA).

Glede obsojenega B. B.

-15. Iz izreka pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene R. R., Ž. Ž., S. S., V. V. ter U. U. (X K 68493/2020), ki je bila izrečena na podlagi sprejetja sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde, najprej izhaja, da je obsojeni B. B. kot član s strani R. R. organizirane mreže prekupčevalcev in posrednikov prepovedanih drog (kokain, amfetamin in MDMA) skupaj z Ž. Ž.: - navedene prepovedane droge (B. B. kokain, Ž. Ž. pa amfetamin ter MDMA) kontinuirano neupravičeno prodajal tajnemu delavcu, kot tudi drugim odjemalcem, in sicer na način, da je slednje oskrboval oz. jim je na ustaljen način, torej na istih krajih na območju Trojan in v istih dnevnih časovnih okvirjih, dobavljal in prodajal navedene prepovedane droge, ki so bile namenjene nadaljnji prodaji, pri posameznih izvršitvenih dejanjih pa je bil z dobaviteljem R. R. predhodno v stikih (predvsem preko aplikacije Wickr, saj naj bi bil to varen način komunikacije), in sicer glede vrste, količine in cene prepovedane droge, ki jo bo dobavil, pri čemer je z dobaviteljem R. R. kontaktiral tudi za prekupčevalca Ž. Ž., ki je od R. R. nabavljal prepovedani drogi amfetamin in MDMA, in je tako dobava prepovedanih drog od R. R. do Ž. Ž. potekala preko njega.

-organiziral lastno hudodelsko združbo za izvedbo takih dejanj, katere vodja je bil skupaj z Ž. Ž. in katere člani so bili V. V., U. U., A. K. ter A. L., pri čemer je ta združba delovala na območju Hrastnika in njegove okolice.

V izreku pravnomočne sodbe so dalje natančno opisana ravnanja uvodoma omenjenih obsojencev, ki so delovali skupaj z obsojenim B. B., pri čemer opisi njim očitanega kaznivega dejanja vsebujejo natančne navedbe glede njihovih vlog v hudodelski združbi in glede njihovega ravnanja v razmerju do obsojenega B. B.. Glede predhodno obsojenega R. R. je tako navedeno, da je skupaj z obsojenim B. B. (i) prodajal, kupoval ter posredoval pri nakupu in prodaji prepovedanih drog (amfetamin in MDMA)

(ii) prodajal in z namenom prodaje hranil, prenašal ter kupoval prepovedano drogo (kokain)

(iii) prodajal in z namenom prodaje prenašal ter kupoval prepovedani drogi (kokain in amfetamin)

(iv) prodajal, ponujal na prodaj in z namenom prodaje prenašal ter kupoval prepovedano drogo (MDMA)

Glede predhodno obsojenega Ž. Ž. je navedeno, da je skupaj z obsojenim B. B. (i) prodajal, kupoval in posredoval pri nakupu ter prodaji prepovedanih drog (amfetamin in MDMA); (ii) prodajal in posredoval pri nakupu ter prodaji prepovedane droge (amfetamin). Glede predhodno obsojenega S. S. je navedeno, da je skupaj z obsojenim B. B. prodajal in z namenom prodaje hranil, prenašal ter kupoval prepovedano drogo (kokain). Glede predhodno obsojenega V. V. je navedeno, da je skupaj z obsojenim B. B. prodajal, ponujal na prodaj in z namenom prodaje prenašal ter kupoval prepovedano drogo (MDMA). Glede predhodno obsojenega U. U. pa je navedeno, da je skupaj z obsojenim B. B. prodajal in posredoval pri nakupu ter prodaji prepovedane droge (amfetamin).

Glede obsojenega C. C.

Iz izrekov pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene A. C., I. I. ter K. K. (X K 68493/2020 in XX K 2738/2021), ki sta bili izrečeni na podlagi sprejetja sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde, najprej izhaja, da je obsojeni C. C. v hudodelski združbi nastopal v vlogi enega izmed prevoznikov oz. kurirjev, in sicer za obsojenega A. A.. V izrekih pravnomočnih sodb so dalje natančno opisana ravnanja uvodoma omenjenih obsojencev, ki so delovali skupaj z obsojenim C. C., pri čemer opisi njim očitanega kaznivega dejanja vsebujejo natančne navedbe glede njihovih vlog v hudodelski združbi in glede njihovega ravnanja v razmerju do obsojenega C. C.. Glede predhodno obsojenih A. C., I. I. in K. K. je tako navedeno, da so skupaj z obsojenim C. C. prodajali in z namenom prodaje prenašali, hranili ter kupoval prepovedano drogo (heroin).

Glede obsojenega D. D.

Iz izreka pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojenega R. R. (X K 68493/2020), ki je bila izrečena na podlagi sprejetja priznanja krivde, najprej izhaja, da je obsojeni D. D. v hudodelski združbi nastopal v vlogi enega izmed prevoznikov oz. kurirjev, in sicer za obsojenega R. R., pri čemer je po navodilih slednjega, kam mora iti in kdaj, prevažal prepovedane droge do prekupčevalca obsojenega B. B. in od slednjega tudi prevzemal denar za dostavljene prepovedane droge, ki ga je nato izročal R. R., za katerega je na naslovu svojega bivanja tudi hranil prepovedane droge. V izreku pravnomočne sodbe so dalje natančno opisana ravnanja uvodoma omenjenega obsojenca, ki je deloval skupaj z obsojenim D. D., pri čemer opis njemu očitanega kaznivega dejanja vsebuje natančne navedbe glede njegove vloge v hudodelski združbi in glede njegovega ravnanja v razmerju do obsojenega D. D.. Glede predhodno obsojenega R. R. je tako navedeno, da je skupaj z obsojenim D. D. prodajal in z namenom prodaje prenašal ter kupoval prepovedani drogi (kokain in amfetamin).

Glede obsojenega E. E.

Iz izrekov pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene A. C., J. J. ter I. I. (X K 68493/2020 in XX K 2738/2021), ki sta bili izrečeni na podlagi sprejetja sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde, najprej izhaja, da je obsojeni E. E. v hudodelski združbi nastopal v vlogi enega izmed prevoznikov oz. kurirjev, in sicer za A. A., pri čemer je na naslovih bivanja nudil tudi prostore za pakiranje prepovedane droge in hranil snov za redčenje heroina. V izrekih pravnomočnih sodb so dalje natančno opisana ravnanja uvodoma omenjenih obsojencev, ki so delovali skupaj z obsojenim C. C., pri čemer opisi njim očitanega kaznivega dejanja vsebujejo natančne navedbe glede njihovih vlog v hudodelski združbi in glede njihovega ravnanja v razmerju do obsojenega E. E.. Glede predhodno obsojenih A. C., J. J. in I. I. je tako navedeno, da so skupaj z obsojenim E. E. prodajali in z namenom prodaje prenašali, hranili ter kupoval prepovedano drogo (heroin).

Glede obsojenega F. F.

Iz izrekov pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene (X K 68493/2020, XX K 10668/2021, XX K 2738/2021 in X K 8327/2021), ki so bile izrečene na podlagi sprejetja sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde, izhaja, da je obsojeni F. F. članom hudodelske združbe pomagal pri izvrševanju očitanega kaznivega dejanja kot dobavitelj prirejenih sredstev za nemoteno komunikacijo med člani združbe pri izvrševanju kaznivega dejanja, t. i. kriptiranih mobilnih telefonov, ki niso v prosti prodaji, in sicer je obsojenemu A. A. prodal dva takšna mobilna telefona.

Izreki pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene tako vsebujejo podroben opis vlog in ravnanj obsojenih A. A., C. C., B. B., D. D., E. E. in F. F. pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki se je sicer očitalo predhodnim obsojencem, v obravnavanem (torej naknadnem) postopku pa tudi obsojencem. Poleg tega primerjava opisa očitanega kaznivega dejanja v pravnomočnih sodbah zoper predhodno obsojene in izpodbijani pravnomočni sodbi pokaže, da je opis vlog in ravnanj obsojencev v vseh sodbah identičen. Vloge obsojencev pri izvršitvi očitanega kaznivega dejanja, in sicer kot članov hudodelske združbe oz. pomočnika članom hudodelske združbe, so bile podrobno opredeljene v vseh pravnomočnih sodbah zoper predhodno obsojene. Čeprav obsojenci v pravnomočnih sodbah zoper predhodno obsojene niso bili izrecno označeni kot udeleženci pri izvršitvi očitanega kaznivega dejanja, pa podroben opis njihovih ravnanj ne omogoča drugačnega zaključka od tega, da so tudi oni izpolnili zakonske znake očitanega kaznivega dejanja. Izrecno je namreč navedeno, da so (posamezni) predhodni obsojenci in (posamezni) obsojenci ravnali "skupaj", pri čemer je opisana tako razdelitev njihovih vlog kot tudi neposredna povezava njihovih ravnanj. Poleg tega so njihova ravnanja opisana z dosledno uporabo dvojine oz. množine in povedne glagolske oblike (s čimer se izraža resničnost in ne zgolj možnost nekega dejstva, kar se doseže z uporabo modalnih glagolov ali pogojne glagolske oblike). Takšne navedbe v pravnomočnih sodbah zoper predhodno obsojene glede vlog in ravnanj obsojencev torej očitno niso oblikovane na način, iz katerega bi bilo razvidno, da so bili v tistem trenutku zgolj obtoženi in da njihova krivda še ni bila ugotovljena (npr. z navedbo, da jim bo sojeno ločeno), kar je kot ključno izpostavilo ESČP v zadevi Bouša. Gre torej za predhodne ugotovitve, ki - glede na predstavljeno (ustavno)sodno prakso in v njej sprejeta stališča - dejansko prejudicirajo krivdo obsojencev, posledično pa je to lahko vzbudilo upravičeno bojazen, da ima sodnik posameznik, ki je te predhodne sodbe izrekel, že izoblikovano mnenje o predmetu odločanja tudi v njihovih zadevah. Dejstvo, da so bile pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene izrečene na podlagi sprejetja sporazumov o priznanju krivde oz. sprejetja priznanj krivde, pri tem nima odločilnega pomena, kar je poudarilo tudi že ESČP. Sodnik posameznik se je namreč pred sprejetjem priznanj moral prepričati, da so storili očitano jim kaznivo dejanje, ki pa je bilo opredeljeno tudi z (domnevnimi) sostorilskimi prispevki zgoraj navedenih obsojencev.

V obravnavani zadevi prav tako ni mogoče prezreti, da so bili R. R., I. I., K. K., J. J., Ž. Ž., U. U. in V. V., ki so bili predhodno obsojeni na podlagi sprejetih sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde (X K 68493/2020), tekom obravnavanega (torej naknadnega) postopka pred sodiščem zaslišani kot priče pred senatom, ki mu je predsedoval sodnik, ki jim je predhodno kot sodnik posameznik že izrekel obsodilne sodbe. Pri tem je senat pri presoji očitanega kaznivega dejanja upošteval tudi te izpovedbe, ki so skupaj s preostalimi izvedenimi dokazi potrdile očitano kaznivo dejanje, in sicer tudi glede obsojenih A. A., C. C., E. E., B. B. ter D. D.. Iz izpovedb zaslišanih prič je razvidno, da so potrdili, da so storili očitano kaznivo dejanje, za katerega so bili predhodno obsojeni, pri čemer pa so njihova ravnanja sostorilski prispevki pri kaznivem dejanju, ki se v obravnavani zadevi očita zgoraj navedenim obsojencem.

Upoštevaje vse navedeno so torej v obravnavani zadevi ključne naslednje okoliščine: (i) da je isti sodnik najprej kot sodnik posameznik izrekel na podlagi sprejema sporazumov o priznanju krivde oz. priznanj krivde pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene, nato pa predsedoval senatu, ki je izrekel izpodbijano pravnomočno sodbo zoper obsojene A. A., C. C., E. E., B. B., D. D., E. E. in F. F. (ii) da so v izrekih pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene podrobno opisane tudi vloge in ravnanja obsojencev, (iii) da je opis vlog in ravnanj obsojencev v izrekih pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene identičen opisu v izreku izpodbijane pravnomočne sodbe in (iv) da iz pravnomočnih sodb zoper predhodno obsojene ni razvidno, da so bili obsojenci v tistem trenutku zgolj obtoženi in da njihova krivda še ni bila ugotovljena. Opisane okoliščine - bistvo katerih je, da je v obravnavanem primeru senatu predsedoval sodnik, ki je kot sodnik posameznik izrekel pravnomočne sodbe zoper predhodno obsojene, ki prejudicirajo krivdo obsojencev - so torej ob upoštevanju sprejetih stališč v (ustavno)sodni praksi takšne, da napotujejo na zaključek, da je bil v obravnavani zadevi okrnjen videz nepristranskega sojenja.

Glede na vse obrazloženo je bila tako po presoji Vrhovnega sodišča obsojenima A. A. in B. B. kršena ustavno zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja iz prvem odstavka 23. člena URS in prvega odstavka 6. člena EKČP v zvezi z določbo 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, zaradi česar je potrebno izpodbijano pravnomočno sodbo razveljaviti.

Ugotovljena kršitev je po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi v korist tudi soobsojenim C. C., D. D., E. E. in F. F., zaradi česar je potrebno izpodbijano pravnomočno sodbo ob uporabi privilegija pridruženja (t. i. beneficium cohaesionis) razveljaviti po uradni dolžnosti tudi zanje.

C.

Vrhovno sodišče je najprej na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega D. D., in sicer kot prepozno.

Nato je Vrhovno sodišče na podlagi ugotovitev, da je v obravnavani zadevi prišlo do kršitve ustavne pravice obsojenih A. A. in B. B. ter da je ta kršitev v korist tudi obsojenim C. C., D. D., E. E. in F. F., ugodilo zahtevama za varstvo zakonitosti zagovornikov obsojenih A. A. in B. B. ter izpodbijano pravnomočno sodbo - v delu, ki se nanaša nanju, v delu za obsojene C. C., D. D., E. E. in F. F. pa po uradni dolžnosti - na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjen senat. Posledično se Vrhovno sodišče do ostalih očitkov, ki so zaradi razveljavitve pravnomočne sodbe v tej fazi postopka postali brezpredmetni, v obrazložitvi ni opredeljevalo.

Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

1.Kazenskopravni pojem krivde je v tej sodbi potrebno razumeti kot kazensko odgovornost storilca kaznivega dejanja, torej obliko pravne odgovornosti, ki temelji na krivdnem načelu in za obstoj katere morajo biti izpolnjene tudi vse ostale zakonske predpostavke v smislu elementov splošnega pojma kaznivega dejanja.

2.Sodbe ESČP v zadevah Karaman proti Nemčiji z dne 27. 2. 2024, C.O. proti Nemčiji z dne 17. 9. 2024 in Gorše proti Sloveniji z dne 6. 3. 2025. Enako stališče je zavzelo tudi Sodišče Evropske unije (SEU), in sicer v odločbah Pometon (C-440/19) z dne 18. 3. 2021, AH in drugi (C-377/18) z dne 5. 9. 2019 ter UL in VM (C-709/18) z dne 28. 5. 2020.

3.Sodba ESČP v zadevi Schwarzengerber proti Nemčiji z dne 10. 8. 2006.

4.Sodba ESČP v zadevi Miminoshvili proti Rusiji z dne 28. 6. 2011.

5.Sodba ESČP v zadevi Poppe proti Nizozemski z dne 24. 3. 2009.

6.Sodbi ESČP v zadevah Ferrantelli proti Italiji z dne 7. 8. 1996 in Rojas Morales proti Italiji z dne 16. 11. 2020.

7.Sodbe ESČP v zadevah Schwarzenberger proti Nemčiji z dne 10. 8. 2006, Miminoshvili proti Rusiji z dne 28. 6. 2011, Meng proti Nemčiji z dne 16. 2. 2021.

8.Sodbe ESČP v zadevah Meng proti Nemčiji z dne 16. 2. 2021, Mucha proti Slovaški z dne 25. 11. 2021 in Gorše proti Sloveniji z dne 6. 3. 2025.

9.V zadevi Ips 11678/2017 je bilo v predhodnih sodbah navedeno, da sta obtoženec in soobtoženec delovala skupaj, njuna ravnanja so bila opisana z dosledno uporabo dvojine, razvidna je bila neposredna povezava obtoženčevega ravnanja s preostalimi soobtoženci, iz podrobnega in celovitega opisa obtoženčevega ravnanja pa so izhajali vsi zakonski znaki očitanih mu kaznivih dejanj. V zadevi I Ips 45223/2022 pa je bilo v predhodnih sodbah najprej navedeno, da je obtoženec kot vodja krovne hudodelske združbe koordiniral vse poglavitne dejavnosti, nato pa so bila opisana posamična ravnanja preostalih soobtožencev, ki so delovali bodisi skupaj z obtožencem bodisi po obtoženčevih navodilih, in sicer z natančnimi navedbami glede njihovih vlog v hudodelski združbi in njihovega razmerja do obtoženca, iz podrobnega in celovitega opisanega obtoženčevega ravnanja pa so izhajali vsi zakonski znaki očitanega mu kaznivega dejanja.

10.Očitek pod točko I/A izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

11.Očitek pod točko I/A/1 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

12.Očitki pod točkami od I/A/6 do I/A/8 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

13.Očitek pod točko I/A/4 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

14.Očitek pod točko I/A/8 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

15.Očitek pod točko I/A/2 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/a izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/b izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/1 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitki pod točkami od I/B/2 do I/B/7 in I/B/16 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitki pod točkami od I/B/8 do I/B/11 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/12 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/1 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/15 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko od I/B/4 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/12 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/15 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/A izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitka pod točkama I/A/6 in I/A/7 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/B/a izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitki pod točkami od I/B/9 do I/B/11 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/A izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/A/8 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Očitek pod točko I/A/1 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022.

Sodba ESČP v zadevi Bouša proti Češki z dne 26. 6. 2025.

Sodbe ESČP v zadevah Meng proti Nemčiji z dne 16. 2. 2021, Mucha proti Slovaški z dne 25. 11. 2021, Gorše proti Sloveniji z dne 6. 3. 2025 in Bouša proti Češki z dne 26. 6. 2025.

Obremenilno zanj so izpovedali R. R., I. I., K. K. in J. J.(očitki pod točkami od I/A/1 do I/A/4 in od I/A/6 do I/A/8 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022).

Obremenilno zanj je izpovedal I. I. (očitka pod točkama I/A/6 in I/A/7 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022).

Obremenilno zanj sta izpovedala I. I. in J. J. (očitek pod točko I/A/8 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022).

Obremenilno zanj so izpovedali R. R., V. V., U. U. in Ž. Ž. (očitki pod točkami od I/B/1 do I/B/12 in I/B/15 ter I/B/16 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022).

Obremenilno zanj je izpovedal R. R. (očitki pod točkami od I/B/9 do I/B/11 izreka sodbe X K 5747/2020 z dne 20. 7. 2022).

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.