Jedro

Za preložitev naroka goli predlog ne zadošča, saj mora stranka izkazati okoliščine, ki to opravičujejo. Opravičilo mora biti konkretizirano in podprto z razpoložljivimi dokazi. Če teh ni, je treba navesti vsaj to, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje, ob prvi priložnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se vmesni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so strokovne podlage, ki jih je delal izvedenec mag. B. K., primerne za izvedbo katastrskega vpisa in vpisa parcelacije ter zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster, zato je GURS naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v skladu z izdelanima elaboratoma, pri čemer sta elaborata sestavni del sklepa.

2. Prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da se obravnave 30. 1. 2014 ni mogel udeležiti, ker je tik pred obravnavo dobil hude bolečine v hrbtenici, za kar se zdravi že veliko let. Ker je bilo nepokreten, ni bilo možnosti, da bi se obravnave udeležil. Sodišče je o tem obvestil in upal, da bo obravnava preklicana in bo določen nov termin. Pred tem je odpovedal pooblastilo odvetnici, saj je bil prepričan, da je ne potrebuje, ker je kazalo, da bo prišlo do sklenitve sodne poravnave. Ker je sodišče odločilo v njegovi nenavzočnosti, meni, da je prekršilo določbe ZPP. Nadalje navaja, da ne drži, da na elaborata ni bilo pripomb, kot je zapisalo sodišče, saj iz zapisnika z dne 13. 11. 2013 izhaja, da so pripombe bile, zato bi se sodišče do njih moralo opredeliti. Ker do poravnave ni prišlo, so te namreč upravičene. Iz elaborata izhaja, da ga izvedenec ni dopolnil v smeri njegovih pripomb, izvedenec pa na naroku ni mogel stopiti v klet, kar je vplivalo na površino tlorisa. Sodišče najprej ni omogočilo, da bi prišlo do sklenitve sodne poravnave, saj pred izpodbijano odločitvijo ni opravilo še ene obravnave, čeprav so jo stranke pričakovale, potem pa je vmesni sklep izdalo, kljub temu da so bile dane pripombe. Meni, da bi bilo najbolje, da sodišče najprej ugotovi, da so vsi elaborati perfektni, nato pa stranke sklenejo sodno poravnavo. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3. Tretja nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev, drugi udeleženci v postopku pa na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bilo na naroku 13. 11. 2013 dogovorjeno, da bodo stranke sklenile sodno poravnavo (vsebina je bila na tem naroku tudi zapisana – list. št. 149/150 v spisu), v nasprotnem primeru pa bo sodišče izdalo vmesni sklep o primernosti strokovne podlage vseh elaboratov, saj nanje ni bilo pripomb (glej zapisnik o naroku – list. št. 150 v spisu). Za podpis sodne poravnave je bil določen nov narok, vendar je pritožnik prisotnost na njem opravičil, zato je sodišče razpisani narok preklicalo in izdalo izpodbijano odločitev.

6. ZPP v 115. členu določa, da sodišče narok lahko preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Za preložitev naroka goli predlog ne zadošča, saj mora stranka izkazati okoliščine, ki to opravičujejo(1). Opravičilo mora biti konkretizirano in podprto z razpoložljivimi dokazi. Če teh ni, je treba navesti vsaj to, da stranka z njimi ne razpolaga oziroma da bodo dostavljeni kasneje, ob prvi priložnosti.(2)

7. Iz podatkov v spisu (list. št. 181) izhaja, da je pritožnik 29. 1. 2014 sodišču posredoval elektronsko sporočilo, da ga na narok 30. 1. 2014 zaradi bolezni ne bo, sporočilo z enako vsebino pa je poslal tudi telegramsko (list. št. 185). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svojega opravičila ni posredoval na predpisanem obrazcu (ne pred narokom ne po njem), zato svojega izostanka ni ustrezno upravičil. Poleg tega iz pritožbenih navedb izhaja, da gre za kronično bolezen, ki po dikciji drugega odstavka 115. člena ZPP ne more biti opravičljiv razlog, zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da pritožnik svojega izostanka ni uspel opravičiti ter je glede na dogovor z dne 29. 1. 2014 preklicalo narok za podpis sodne poravnave, nadaljevalo s postopkom in izdalo izpodbijano odločitev. Očitana bistvena kršitev postopka tako ni podana. Pritožbeno sodišče še dodaja, da sodišče ni dolžno v nedogled omogočati strankam, da sklenejo sodno poravnavo, temveč mora poravnalni narok zaključiti v primernem času, sicer pa je temeljna naloga sodišča sojenje, zato je odločitev sodišča, da s postopkom nadaljuje in izda izpodbijano odločitev, povsem v skladu z določbami in načeli ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev (o primernosti strokovne podlage za izvedbo katastrskega vpisa) izdalo na podlagi določbe 23. a člena v zvezi z 32. a členom ZVETL. Drži sicer, da je imel pritožnik na izdelana elaborata pripombe, a ob tem zamolči, da je sodišče narok za obravnavo teh pripomb opravilo 13. 11. 2013 (tako izrecno v zapisniku, list. št. 148, 2. stran, tretji odstavek). Na tem naroku sta bila prisotna tako pritožnik kot izvedenec, ki se je do pritožnikovih pripomb tudi opredelil. Očitek o odvzeti možnosti obravnavanja torej ni na mestu, zapis ob zaključku naroka 13. 11. 2013 (list. št. 150, zadnji odstavek) pa je mogoče razumeti, da po izvedenčevih pojasnilih pritožnik pripomb ni več imel. Pritožniku je treba še pojasniti, da to, da v elaboratih njegove pripombe niso upoštevane, ne pomeni, da jih sodišče ni obravnavalo, pomeni pa, da niso bile utemeljene ter je sodišče sledilo prepričljivim odgovorom izvedenca (drugi odstavek na 2. strani obrazložitve izpodbijane odločitve).

9. Upoštevaje vse navedeno je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bo v primeru, da strokovna podlaga ne bi omogočala vpisa stavbe v kataster stavb ali da bi obstajale druge ovire za izvedbo predlaganega vpisa, upravni organ o tem obvestil sodišče, ki bo v nadaljevanju poskrbelo za dopolnitev strokovne podlage oziroma za odpravo drugih ovir (šesti odstavek 23. a člena ZVETL)(3). Pritožniku velja še pojasniti, da izpodbijana odločitev strankam tega postopka ne preprečuje, da v nadaljevanju ne bi mogle skleniti sodne poravnave.

10. Pritožbeno sodišče ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 13. členom ZVETL dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbene navedbe paniso utemeljene, zato je pritožbo zavrnilo in vmesni sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 13. členom ZVETL potrdilo.

(1)Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17. 4. 2008, opr. št. II Ips 334/2007. (2) Sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 11. 2012, opr. št. I Cp 1121/2012. (3) Ta določba sicer ne posega v pristojnost sodišča, da sprva samo preveri primernost strokovne podlage. Tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu z dne 4. 12. 2013, opr. št. I Cp 1943/2013.