Jedro

Odklopa telefonskega priključka ni moč šteti za dejanje, ki moti uporabo poslovnega prostora za namen, za katerega je tožeča stranka pridobila posest z najemno pogodbo. Morebitno prenehanje najemne pogodbe še ni avtomatično podlaga za stališče, da očitano ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno, ker da je s tem tožena stranka le izvajala svoja lastninska upravičenja. Oviranje uporabe oddanega lokala kot prostora za opravljanje gostinske dejavnosti motenje posesti tega lokala, tj. stvari same.

Izrek

1. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v 1. in 2. tč. izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka uveljavlja ugotovitev, da jo je tožena stranka motila dne 4.5.1998 v posesti poslovnega prostora, z izvršitvijo odklopa interne telefonske številke, vezane na št. 000 000, in zahteva, da ji tožena stranka priklopi interni telefon na št. 000 000. 2. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem, izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3. Sklep sodišča prve stopnje se v 5. tč. izreka spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo v posesti njenega poslovnega prostora, s tem da je odklopila elektriko in interno telefonsko številko. Toženi stranki je naložilo, naj tožeči stranki priklopi interni telefon, ter prvi prepovedalo, da v bodoče s takimi ali podobnimi dejanji ovira tožečo stranko v posesti lokala.

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. V pritožbi poudarja, da je prišlo do prenehanja najemne pogodbe, zaradi česar je tožeča stranka uporabljala poslovne prostore protizakonito. Tožena stranka je s poslovnimi prostori razpolagala v okviru svojih lastninskih upravičenj.

Sicer pa poslovanje tožeče stranke ni bilo moteno, saj si je s podaljškom napeljala elektriko od vtičnice v vhodni čakalnici poslovnega prostora. Tožeča stranka s poslovanjem sploh ni prenehala.

Tožena stranka se je poslužila dovoljene samopomoči. Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka je v tožbi toženi stranki očitala, da je "izvršila odklop interne telefonske številke, preko katere je bila tožeča stranka vezana na telefon št. ..., ter ji s tem onemogočila uporabo telefona in s tem posegla v soposest tožeče stranke na navedeni telefonski liniji". S tožbenim zahtevkom pa je uveljavljala, naj sodišče ugotovi, da ji je z opisanim dejanjem bila onemogočena uporaba poslovnega prostora.

Tem trditvam ni moč slediti. Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je tožeči stranki telefonski priključek v pomoč pri opravljanju gostinske dejavnosti, vendar pa ni nujen pogoj za opravljanje le-te.

Zato odklopa telefonskega priključka ni moč šteti za dejanje, ki moti uporabo poslovnega prostora za namen, za katerega je tožeča stranka pridobila posest z najemno pogodbo. Tožeča stranka je bila z opisanim ravnanjem motena pri uporabi telefonskega aparata, kar tudi sicer sama v tožbeni naraciji trdi, saj ji je s tem dejanjem tožena stranka onemogočila uporabo aparata. Vendar tega v tožbenem zahtevku, kot je bilo že zapisano, ne uveljavlja.

Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je odklop telefonskega priključka motenje posesti lokala, v katerem se je ta priključek uporabljal. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz 1. tč. izreka tega sklepa (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 4. tč. 373. čl. ZPP in 438. čl. ZPP).

Drugačen pomen je po presoji pritožbenega sodišča treba pripisati drugemu očitanemu ravnanju tožene stranke, tj. odklopu priključka elektrike.

V konkretnem primeru gre za spor o motenju posesti med neposrednim in posrednim posestnikom, saj je tožeča stranka posest spornega lokala pridobila od tožene na podlagi najemne pogodbe. Ta je podlaga za presojo o zatrjevani (protipravni) kršitvi posesti, pri čemer pa morebitno prenehanje pogodbenega razmerja še ni avtomatično podlaga za stališče, da očitano ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno, ker da je s tem tožena stranka le izvajala svoja lastninska upravičenja.

Že zato ne, ker tožena stranka ni trdila, da bi svoja lastninska upravičenja izvajala na podlagi dogovora strank. Poleg tega očitanega odklopa dovoda električne energije tudi ni moč šteti za ravnanje, ki bi ustrezalo pojmu dovoljene samopomoči (prim. 76. čl. ZTLR). In ker pomeni oviranje uporabe oddanega lokala kot prostora za opravljanje gostinske dejavnosti (za ta namen je tožeča stranka pridobila posest tega lokala) motenje posesti tega lokala, tj. stvari same, je odločitev sodišča prve stopnje glede očitanega odklopa dovoda električne energije materialnopravno pravilna. Električna energija je namreč nujna za opravljanje gostinske dejavnosti. Če si je po očitanem ravnanju tožene stranke tožeča stranka lahko preskrbela priključek na električno omrežje kako drugače, to na presojo o protipravnosti odklopa elektrike ne more vplivati.

Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz 2. tč. izreka (2. tč. 380. čl. ZPP), potem ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 438. in 381. čl. ZPP).

Sprememba odločitve je narekovala spremembo odločitve o stroških postopka. Pritožbeno sodišče je, upoštevaje delni uspeh v pravdi, odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (2. odst. 154. čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 166. čl. ZPP).

Določbe ZPP/77 so uporabljene na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99.