Jedro

Izvršilno sodišče je dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna (to je tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi). Upnik kot fizična oseba s svojo opredelitvijo listine, kot jo je podal v predlogu za izvršbo, ni izkazal, da bi s takšno listino razpolagal.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je izvršbo vložil kot lastnik in prevzemnik družbe A. d.o.o., pri kateri je dolžnik vzel kredit. Kredit ni bil poplačan, družba je prenehala, zato ni imel druge izbire, kot da vloži izvršilni predlog kot fizična oseba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu z določbo 23. člena ZIZ sodišče izvršbo za izterjavo denarne terjatve dovoli na podlagi verodostojne listine, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve. Verodostojna listina v smislu ZIZ je faktura (oziroma račun), menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine in pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.

6. Predlogi za izvršbo na podlagi verodostojnih listin morajo biti sestavljeni na predpisanem obrazcu. Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Določnost oznake verodostojne listine je predpisana zato, da je tako dolžniku kot tudi sodišču čimbolj nedvoumno jasno, za kakšno listino sploh gre. Izvršilno sodišče je namreč dolžno že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to, da je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna (23. člen ZIZ), dejansko takšna (to je tudi ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga dolžnik lahko uspešno uveljavlja z ugovorom zoper sklep o izvršbi).

7. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da upnik ne razpolaga z verodostojno listino po drugem odstavku 41. člena ZIZ. Ugotovilo je, da je upnik v predlogu za izvršbo verodostojno listino opredelil s kataloško številko 4, kar v skladu z Navodilom za izpolnjevanja obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, pomeni izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, pod opisno oznako verodostojne listine pa je navedel „Posojilna pogodba št.1009-1085“. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da iz takšne oznake ne izhaja, da gre za izpisek odprtih postavk, sestavljen v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in da tudi ne gre za katero izmed ostalih verodostojnih listin iz 23. člena ZIZ. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Upnik kot fizična oseba s svojo opredelitvijo listine, kot jo je podal v predlogu za izvršbo, ni izkazal, da bi razpolagal z verodostojno listino v smislu določb ZIZ, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Predloga za izvršbo tako na tej podlagi ne more uspešno vložiti. Če pa upnik s predpisano listino ne razpolaga, ima na voljo redni pravdni postopek.

8. Upnik v pritožbi pojasnjuje, da zoper dolžnika vlaga predlog za izvršbo kot pravni naslednik izbrisane pravne osebe, pri kateri je dolžnik najel kredit. Sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ sicer izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Ta določba torej predstavlja izjemo od načela stroge formalne legalitete in ker se izjeme razlaga ozko je mogoče na podlagi teh določb izvršbo dovoliti na predlog drugega upnika le v primerih, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom. Te določbe torej ni mogoče širiti na predloge za izvršbo na podlagi verodostojne listine (tako tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 645/2007). Upnik tako tudi na tej podlagi ne more vložiti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

9. Uveljavljeni pritožbeni razlogi po povedanem niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).