Jedro

Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog z dne 20. 2. 2017. 2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da je predložil vse ustrezne listine za vpis dolžnice kot lastnice v zemljiško knjigo glede stanovanja, ki je predlagani izvršilni predmet v obravnavani zadevi. Sklicuje se na kupno pogodbo z dne 26. 8. 1997, elaborat za vpis stavbe v kataster z dne 13. 3. 2012 in akt o razdelitvi lastninske pravice v etažno lastnino z dne 3. 6. 2014 in sklep GURS z dne 17. 1. 2013. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da predložene listine niso primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom 753-1584-4, na katero je upnik predlagal izvršbo. Zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice na zatrjevani pravnoposlovni podlagi ni mogoče opraviti brez zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, pri čemer mora sodišče upoštevati načelo pravnega prednika (1. točka prvega odstavka 40. člena in 9. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). Vpisi so dovoljeni le proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Upnik v obravnavanem postopku ni predložil ustrezne listine, na podlagi katere bi bila proti aktualnemu zemljiškoknjižnemu lastniku E. M. d.d. vpisana lastninska pravica v korist dolžnice.

5. Upnik se je skliceval tudi na kupno pogodbo z dne 26. 8. 1997, ki pa je v obravnavanem postopku ni predložil, zato je sodišče prve stopnje tudi ni moglo presoditi. Predložene listine pa nimajo pojasnjene lastnosti ustrezne listine za vpis, saj nobena niti ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila v korist dolžnice, pri čemer ima večina pomen le za upravni postopek v zvezi s katastrom.

6. Čeprav upnik ni predložil primerne listine za vpis lastninske pravice na dolžnico, pa sodišče prve stopnje upnikovega predloga za izvršbo še ne bi smelo zavrniti. Upnik ima na voljo dve poti, po katerih lahko doseže vknjižbo lastninske pravice na dolžnika. Če upnik ne uspe pridobiti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, za katere sodišče presodi, da niso ustrezne. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri mora upnik že v prvem koraku izbrati eno ali drugo pot in ob neuspešnosti prve poti nositi breme izbire z zavrnitvijo predloga za izvršbo, upnika prekomerno omejuje pri uresničevanju njegove pravice do izvršbe.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku dati upniku možnost, da vloži v postavljenem roku ustrezno tožbo. Če bo ta vložena, bo sodišče prve stopnje izdalo sklep o prekinitvi postopka v delu, ki se nanaša na predlagano izvršbo na nepremičnino, in sprejelo odločitev o predlogu za izvršbo šele po pravnomočnosti vpisa lastninske pravice na dolžnico oziroma po pravnomočnosti zavrnilne sodbe (šesti odstavek 168. člena ZIZ).

9. Postopek pa bo sodišče prve stopnje tudi lahko nadaljevalo na predlog upnika (tretji odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če bo v vmesnem času uspel pridobiti ustrezno zemljiškoknjižno listino (zunaj pravdnega postopka), iz katere bo izhajalo dovoljenje aktualnega lastnika za vpis lastninske pravice na dolžnico. Z vpisom na podlagi take listine bo tudi izgubil pravni interes za pravdo.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.