Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po drugem odstavku 29. člena SZ-1 se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavilo tudi v tistem delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev ter 49,12 EUR izvršilnih stroškov in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da poravna toženi stranki 40,00 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni pod izvršbo. Pravilno je vodilo postopek po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti, saj je vrednost terjatve 248,22 EUR. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožeča stranka neupravičeno toženi stranki zaračunala stroške za večjo površino stanovanjskih prostorov in sicer po faktorju 8,4317 namesto 6,0557, zato tožena stranka tega ni bila dolžna poravnati.
Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik sodišču očita, da je kot upravnik večstanovanjske stavbe T. ..., V. obračunaval prispevek na podlagi točkovnikov, v katerih so bile površine stanovanj različno navedene in sicer vse do leta 2007, ko se je uredil vpis stanovanj v zemljiško knjigo. Od takrat dalje so podatki o kvadraturi urejeni enotno in za vse lastnike. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad pa dopušča upravniku, da pridobi podatke o površini stanovanj iz zemljiške knjige, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Sodišče je napačno uporabilo določbo drugega odstavka 29. člena SZ-1, ko je štelo, da bi morali o spremembi kvadrature stanovanj glasovati vsi etažni lastniki. Sodišču tudi očita, da predlaganega dokaza v zvezi s tem ni izvedlo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
V postopku v sporih majhne vrednosti dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnik s pritožbo ne more izpodbijati (ZPP, člen 458/I). Zato je pritožbeno sodišče vezano na tisto dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje.
V tem postopku je bilo sporno, ali je toženec kot etažni lastnik lastnik 8,414 % deleža kot zatrjuje tožeča stranka ali pa 6,05579 kot zatrjuje tožena stranka. Tožeča stranka je zatrjevala, da je do spremembe deležev prišlo na zahtevo lastnikov stanovanj, ki so zahtevali, da upravnik upošteva podatke o bruto površini stanovanj iz zemljiške knjige. Pri tem se je sklicevala na četrti odstavek 3. člena Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da je pravno podlago za določitev deležev posameznega etažnega lastnika določena v 3. členu Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika, ki je veljal v času vtoževanega obdobja. Le-ta se sklicuje na točkovanje stanovanja, le če tega ni bilo, se lahko pridobijo podatki o površini iz zemljiške knjige ali iz katastra stavb oziroma iz listine, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zato so le delno resnične pritožbene navedbe, da je imel upravnik pravico, da pridobi te podatke iz zemljiške knjige. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo toženčevo zatrjevanje o tem, da je bilo opravljeno točkovanje, utemeljeno in da je toženec to dejstvo dokazal. Gre za dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano. Sodišče prve stopnje pa je v sodbi obrazložilo, zakaj ni zaslišalo priče I. N., saj tožeča stranka o tem ni podala , na kakšen način je bil sprejet sklep o spremembi deležev etažnih lastnikov ni podala trditvene podlage. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno povedalo, da prvi odstavek 29. člena ZST-1 določa, da je potrebno za spremembo posameznih deležev etažnih lastnikov soglasje vseh, saj ne gre za posle rednega upravljanja. Po drugem odstavku 29. člena se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli. Gre za spremembo v solastniškem deležu, kar prav gotovo presega okvir rednega upravljanja. Zato pritožbene navedbe tudi v tem delu niso utemeljene. Sicer pa glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bilo opravljeno točkovanje, to niti ni odločilno.
Sodišče prve stopnje je tako ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga je ugotovilo v skladu z veljavnimi predpisi, pravilno uporabilo materialno pravo, določbe Pravilnika in Stanovanjskega zakona. Pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni našlo. Pritožba tako ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP, člen 353).
Pritožnik ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, zato je izrek o stroških odpadel.