Jedro

Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Informacijskega pooblaščenca št. 0612-220/2018/20 z dne 25. 9. 2020 odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo naložila tožeči stranki, da mora policija od vročitve odločbe zagotoviti, da se bodo v primeru posredovanja Poročil izmene Operativno-komunikacijskega centra Uprave za policijske specialnosti Generalne policijske uprave (v nadaljevanju OKC) Ministrstvu za notranje zadeve pred posredovanjem iz navedenih poročil izločila vsa imena in priimki ter drugi identifikacijski osebni podatki, razen osebnih podatkov uslužbencev policije, ki se v posameznem poročilu nahajajo.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka začela postopek inšpekcijskega nadzora in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov v OKC. Policija je navedla, da OKC dnevno pripravi dve poročili. Prvo poročilo naj bi pripravil zaradi zagotovitve učinkovitega operativnega dela policije in strateškega odločanja o izvedbi nujnih ukrepov za izvedbo policijskih nalog in naj bi vsebovalo podatke iz dnevnika dogodkov OKC. Oblikuje se dvakrat dnevno ob 7.00 uri in ob 19.00 uri. Drugo poročilo je poročilo o dogodkih, ki so pomembni za varnost države, varnost varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala zelo velika premoženjska škoda in v drugih primerih, ki so oziroma bi lahko imeli večji odmev v javnosti. To se pripravi enkrat dnevno ob 7.00 uri. Prvo poročilo je Poročilo izmene in vsebuje osebne podatke o udeležencih, lahko pa vsebuje tudi posebne vrste osebnih podatkov oziroma občutljive osebne podatke. Poročilo o varnostno pomembnih dogodkih pa naj ne bi vsebovalo osebnih podatkov in drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razkriti podatke o udeležencih dogodkov.

3. Tožena stranka je 1. 6. 2020 izvedla inšpekcijski ogled. Ugotovljeno je bilo, da Poročila izmene dobiva samo generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve. MNZ je navedel, da sta bila poleg vsakokratnega ministra prejemnika Poročil izmene še državni sekretar in generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Minister naj bi z dopisom z dne 26. 5. 2020 zahteval, da policija generalnemu direktorju Direktorata za policijo in druge varnostne naloge dnevno pošilja Poročila izmene v neanonimizirani obliki od 21. 5. 2020 dalje, ker naj bi bilo to potrebno iz razlogov usmerjanja in nadzora nad izvajanjem nalog in pooblastil policije.

4. Kot pravno podlago za posredovanje Poročil izmene je MNZ navedel, da razmerje med ministrstvom in organom v sestavi (Policijo) ureja 23. člen Zakona o državni upravi, na podlagi 24. člena ZDU-1 naj bi ministrstvo tudi nadzorovalo delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi. Poleg tega Zakon o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) v 3. členu določa, da ministrstvo v razmerju do Policije usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije. Posamične usmeritve se nanašajo na izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti. Nadzor nad delom policije, nad izvajanjem mejnih pooblastil in preverjanje spoštovanja usmeritev za delo policije, ki jih da minister, je bistven element za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nadalje ministrstvo utemeljuje nujnost obdelave osebnih podatkov in navaja, da je policijske postopke potrebno nadzirati celovito, tudi glede udeleženih oseb. Uradniki direktorata naj bi pri seznanitvi s Poročilom izmene ugotavljali zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanju usmeritev ministra, zato naj bi bili osebni podatki udeleženih oseb pomembni tudi v luči ocenjevanja načela sorazmernosti in drugih splošnih načel za opravljanje policijskih nalog ter prepoznavanja varnostno pomembnih dogodkov in dogodkov, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti v povezavi z udeleženimi osebami. Formalni postopki nadzornih mehanizmov v razmerju do policije naj bi namreč zagotavljali dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika ter učinkovit odziv, če so v okviru nadzorne dejavnosti ugotovljena kakršnakoli odstopanja.

5. Tožena stranka je MNZ in policijo 7. 7. 2020 pisno seznanila s svojimi ugotovitvami v inšpekcijskem postopku ter dala možnost opredelitve do ugotovljenih dejstev in okoliščin. Tožeča stranka se je sklicevala na prvi odstavek 5. člena ZODPol, ki določa, da ministrstvo opravlja nad izvajanjem nalog in pooblastil policije celovit, sistematičen in načrten nadzor, kar pomeni, da se mora nadzor načrtovati že vnaprej, zaradi česar so zlasti pomembne določene kvalitetne informacije, na podlagi katerih je možno sprejeti razumno odločitev o o izvedbi konkretnega nadzora.

6. Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve odločbe citira, kaj je po določilih Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) osebni podatek. Nadalje pojasnjuje, kaj je v skladu z zakonskimi določili obdelava osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so taksativno določene v 9. členu ZVOP-1, ki določa da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na navedeno pa se v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Nadalje ugotavlja, da je upravljalec osebnih podatkov v obravnavani zadevi policija. Nekateri osebni podatki se nahajajo tudi v posebnem dokumentu policije, ki ga dvakrat dnevno pripravi OKC v Poročilu izmene. Enkrat dnevno pa se pripravi Poročilo o varnostno pomembnih dogodkih, ki pa ne vsebuje osebnih podatkov. Glede tega po mnenju tožene stranke ni nobenih nepravilnosti. V zvezi z Poročilom izmene pa je bilo ugotovljeno, da taka poročila vsebujejo osebne podatke udeležencev dogodkov, dejanj in pojavov, v zvezi s katerimi so policisti izvajali svoje policijske naloge in upravljalec katerih je policija. Tožena stranka je navajala pravne podlage, za katere meni, da ji omogočajo posredovanje takih osebnih podatkov, vendar pa se tožena stranka s tem ne strinja in meni, da nobena od navedenih zakonskih določb ne določa niti obdelave osebnih podatkov niti osebnih podatkov, ki naj bi se na ta način obdelovali, zato ne more predstavljati pravne podlage v smislu prvega odstavka 9. člena ZVOP-1. Iz določb 5. do 11. člena ZODPol in 9. do 15. člena Pravilnika o usmerjanju in nadzoru policije (v nadaljevanju Pravilnik) je razvidno, kakšen nadzor nad policijo opravlja tožeča stranka, kaj se z njim ugotavlja, kako se lahko izvaja in da se o njem izda poročilo, ki ga odredi minister. Pravno podlago za pridobivanje in za izvedbo postopka potrebnih osebnih podatkov daje določba prvega odstavka 8. člena ZODPol, ki našteva pooblastila, ki jih imajo uradniki za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora, med katerimi so tudi pooblastilo zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija, in zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobi, pripravlja ali izdaja policija in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij. Pri obravnavanem posredovanju Poročil izmene osebam pri toženi stranki je bilo ugotovljeno, da gre za posredovanje osebnih podatkov izven in mimo konkretnih postopkov, ki jih izvajajo uradniki enote za usmerjanje, zaradi česar bi zanj morala obstajati posebna pravna podlaga, ki pa je niti policija niti tožeča stranka nista izkazali. Tožeča stranka je sicer pristojna za usmerjanje in nadzor izvajanja nalog in pooblastil policije, vendar pa hkrati ZODPol določa tudi načine izvajanja takega usmerjanja in nadzora. V ZODPol nikjer ni določeno, da lahko osebe na MNZ v okviru svoje pristojnosti od policije pridobivajo tudi Poročila izmene oziroma osebne podatke, ki jih taka poročila vsebujejo na ugotovljeni način, čeprav bi za zakonito pridobivanje teh podatkov osebne podatke in njihovo posredovanje moral določati zakon. Take določbe ne vsebuje niti 12. niti 13. ZODPol, ki ureja poročanje policije ministru, na katere sta se v svojem odgovoru sklicevala zavezanca. Če bi zakonodajalec ministru želel dati tako pooblastilo, bi moral to določiti v zakonu skupaj z določitvijo osebnih podatkov, ki naj se ministru posredujejo. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bili za obravnavano posredovanje osebnih podatkov izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki v javnem sektorju izjemoma dopuščajo tudi obdelavo osebnih podatkov, ki ni določena v zakonu, in sicer tistih osebnih podatkov, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Predmetna odločba se nanaša zgolj na posredovanje osebnih podatkov udeležencev dogodkov, pretežen del Poročil izmene pa se še vedno lahko posreduje. V njih so lahko še vedno osebni podatki policistov, ki bodo posamezen dogodek obravnavali. Nadzor tožeče stranke se ne more izvajati brez omejitev, še zlasti v primerih, ko se z njim posega v ustavne pravice posameznikov.

7. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odločbo izdal nepristojen organ. Pri tem se sklicuje na Uredbo (EU) 2016/679 z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba). Ta v 2. členu določa, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, kadar gre s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Nadalje tožeča stranka meni, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke. Tožena stranka je vnaprej napovedala, da bo izdala odločbo, s katero bo prepovedala obravnavo posredovanja osebnih podatkov udeležencev dogodkov, dejanj in pojavov, ki se nahajajo v Poročilih izmene. Še pred pridobitvijo pismenega pooblastila se je odločila, da je bilo ravnanje nezakonito. Izjava tožeče stranke je bila tako zgolj formalnost. Napačno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo. Prvi odstavek 8. člena ZODPol je tožena stranka razlagala preveč ozko. Niti ni pojasnila, kako točno si razlaga posamezen nadzor. Pooblastila uradnikov tožene stranke so, da zahtevajo podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija, zahtevajo vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobi, pripravlja ali izdaja policija in po potrebi lahko zahteva njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij. Iz zakonske dikcije ni nikjer razvidno, da bi morali biti izločeni osebni podatki. Nič ni protipravnega, če se uradniki seznanijo z vsemi podatki, tudi osebnimi, ki jih zabeleži izmena OKC, in poda v poročilo. ZODPol je lex specialis proti ZVOP-1. Ta zakon je uradnikom tožene stranke nedvomno dal pooblastilo za obdelavo tudi osebnih podatkov in če bi želel tako pooblastilo omejiti v fazi predpriprave za nadzor, bi bilo to izrecno zapisano na način, kot je določen v 11. členu ZODPol (omejitev nadzora). Če bi zakonodajalec hotel, da uradniki nimajo vpogleda v osebne podatke udeležencev, bi to izrecno določil. Uradniki pri seznanitvi s Poročilom izmene OKC ugotavljajo zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil. Zato so osebni podatki udeleženih oseb pomembni tudi v luči ocenjevanja načela sorazmernosti. Pri tem tožeča stranka navaja nekaj izpostavljenih primerov, kjer so imeli pomembno vlogo tudi osebni podatki, ko je šlo za posamezni nadzor z več dogodki. Osebni podatki so zadoščali za celovito razjasnitev dogodka in nadzorni mehanizmi niso bili potrebni. Za sprejem kvalitetne odločitve o izvedbi določenega nadzora tožena stranka nujno potrebuje neanonimizirane podatke iz poročil, ki jih dnevno pripravlja OKC. Šele tako podana informacija omogoča, da se pride do zaključka, ali je določen nadzor potrebno izvesti ali ne. Še zlasti je pomembno ugotoviti, ali ne gre v policijskih postopkih za pripadnike tako imenovane ranljive skupine ljudi, kot so npr. otroci, mladoletniki in starejši, s katerimi je policija dolžna ravnati še posebej obzirno. Zaradi tega je podatek ob imenu in priimku z datumom rojstva in naslovom prebivališča za takšen sklep nepogrešljivo orodje. V 8. členu ZODPol ni nikjer navedeno, da uradniki ne smejo vpogledati v osebne podatke udeležencev policijskih postopkov. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči o stvari, saj narava stvari to dopušča, podatki pa dajejo za to zanesljivo podlago, podrejeno pa, naj tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača navedbe glede nepristojnosti. Splošna uredba v 2. členu določa, da se uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami, javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Tožeča stranka pa poudarja, da osebne podatke pridobiva za namene nadzora nad delom policije. Ti podatki niso posredovani za namene, kot jih določa točka d) prvega odstavka 2. člena Splošne uredbe, ampak za namene upravnega nadzora tožene stranke nad policijo. Sklicuje se tudi na Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016, kjer je v 1. členu govora o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Ta direktiva ne preprečuje članicam, da za varovanje pravic in svoboščin posameznikov sprejmejo višjo raven zaščitnih ukrepov. Ne glede na to, ali gre pri obdelavi osebnih podatkov za obdelavo v smislu d) točke prvega odstavka 2. člena Splošne uredbe ali ne, je zakonitost obdelave osebnih podatkov potrebno presojati po določbah 9. člena ZVOP-1. Tožena stranka je na podlagi 2. in 8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu in 37. in 54. člena ZVOP-1 nedvomno pooblaščena za izvajanje inšpekcijskega nadzora. Tožena stranka je v celoti spoštovala tudi pravico, ki izhaja iz načela zaslišanja stranke. Nasprotni stranki je poslala dokument "Seznanitev z ugotovitvami inšpekcijskega postopka in poziv za podajo pisnega pojasnila". To predstavlja nekakšen osnutek odločbe prav z namenom, da se nasprotna stranka seznani z vsemi relevantnimi ugotovitvami. Navedeno načelo bi bilo kršeno v nasprotnem primeru, če bi bila tožeča stranka seznanjena le z golimi dejstvi, ki so bila ugotovljena v postopku, ne da bi bilo pojasnjeno, da za obravnavano obdelavo ne vidi ustrezne pravne podlage. To navsezadnje dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka svoje stališče in kasnejšo odločitev deloma spremenila prav na podlagi navedb tožeče stranke v njenem odgovoru. Nadalje tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobneje pojasnjuje, kako mora potekati nadzor nad delom policije glede na določila ZODPol in Pravilnika. Niti ZODPol niti navedeni Pravilnik nikjer ne opredeljujeta faze predpriprave za nadzor. Tožena stranka razume navedbe tožeče stranke, da mora za potrebe izvajanja nadzorov že predhodno pridobiti določene informacije in obvestila, poudarja pa, da predstavljajo mejo, ki je nasprotna stranka pri tem ne sme prestopiti, ustavne pravice posameznikov, konkretno pravica do njihove informacijske zasebnosti. Beleženje osebnih podatkov posameznika v Poročilu izmene brez dvoma predstavlja poseg v njegovo obravnavano ustavno pravico. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

9. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi ponovno oporeka pristojnosti tožene stranke za inšpekcijski nadzor nad njeno obdelavo osebnih podatkov. Če Republika Slovenija še ni določila nadzornega organa po Direktivi (EU) 2016/680, tožena stranka ni pristojna za izvajanje nadzora za ta namen. Dodatno tudi utemeljuje, zakaj je bilo po njenem mnenju kršeno načelo zaslišanja stranke. Vztraja pri tem, da ima po 8. členu ZODPol pristojnost, da zahteva dokumentacijo od policije za namene nadzora. Opravljanje nadzorne funkcije brez dostopa in vpogleda v dokumentarno gradivo ni mogoče. S tem v zvezi je pomembno tudi, komu so bile kršene človekove pravice. Osebni podatki lahko razkrijejo določena razmerja med udeleženimi osebami v posameznem dogodku, ki so pomembna okoliščina v policijskem postopku ali v obravnavanem dogodku.

K točki I izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet izpodbijane odločbe oziroma inšpekcijskega nadzora v obravnavani zadevi je posredovanje Poročil izmene OKC toženi stranki, ki vsebujejo tudi osebne podatke udeleženih posameznikov. Sporno vprašanje torej je, ali obstaja zakonska podlaga, da se ta poročila toženi stranki posredujejo z osebnimi podatki, ali pa morajo biti le-ti izbrisani.

12. Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da se ne strinja s stališči tožeče stranke, da naj tožena stranka ne bi bila pristojna za tovrstni inšpekcijski nadzor zaradi določila 2. člena Splošne uredbe. d) točka drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe sicer res določa, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem. Vendar pa v konkretnem primeru pri posredovanju Poročil izmene tožeči stranki ne gre za pridobivanje Poročil izmene za te namene, ampak se ta poročila posredujejo za drug namen, in sicer zaradi nadzora nad delom policije v skladu s 5. členom ZODPol. Torej izjema iz d) točke drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe ne pride v poštev.

13. Prav tako je neutemeljena tožbena navedba, da naj bi tožena stranka pri inšpekcijskem nadzoru kršila načelo zaslišanja stranke, ker je toženi stranki pri seznanitvi z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami vnaprej navedla, kje je ugotovila nepravilnosti in kakšna bi bila lahko izdana odločba. Tak način uporabe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku je po mnenju sodišča tudi edino pravilen. Stranka v postopku nadzora ima še vedno možnost, da ugovarja stališčem inšpekcijskega organa in v posledici njene izjave lahko upravni organ tudi spremeni svojo vnaprej predvideno odločitev.

14. Sodišče pa se ne strinja s stališčem tožene stranke glede tega, da naj ne bi obstajala zakonska podlaga za posredovanje Poročil izmene skupaj z osebnimi podatki tožeči stranki. ZVOP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je v prvem odstavku 9. člena določal, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon in da se z zakonom lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonska podlaga za posredovanje neanonimiziranih Poročil izmene je tudi po presoji sodišča 8. člen ZODPol, ki določa, da uradniki iz prvega odstavka prejšnjega člena (to so uradniki, zaposleni pri toženi stranki, ki so pristojni za usmerjanje in nadzor) imajo za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora pooblastila, zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija, zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij, med drugim lahko od policije zahtevajo tudi posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor (slednje določa 8. alineja prvega odstavka 8. člena ZODPol). Nedvomno med vso našteto dokumentacijo spadajo tudi Poročila izmene OKC. V 8. členu ZODPol nikjer ne piše, da bi bilo treba iz te dokumentacije izločiti osebne podatke. Če bi bilo to potrebno, bi bilo to v zakonu izrecno navedeno. To posredno med drugim izhaja tudi iz 11. člena ZODPol, ki določa, prikaz katerih dokumentov policija odreče. To je npr. med drugim dokumentacija, iz katere je razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti (tretji odstavek 11. člena ZODPol). Če bi bilo mišljeno, da se iz Poročil izmene izločijo tudi osebni podatki, bi bilo to v zakonu izrecno navedeno. Dokumentacija z izbrisanimi osebnimi podatki je pomanjkljiva in tudi po mnenju sodišča otežuje nadzor nad delom policije. Sodišče se strinja s stališči tožeče stranke, da je policijske postopke treba nadzirati celovito, ne samo po vsebini, ampak tudi glede udeleženih oseb, da se pridobi celovito informacijo o ravnanju in delu policije. Tožeča stranka je dovolj prepričljivo obrazložila, da osebni podatki služijo tudi temu namenu, da se sploh lahko odloči, ali je nadzor potreben ali ne.

15. Pri tem je sodišče pri razlagi 8. člena ZODPol upoštevalo tudi to, da gre pri posredovanju Poročil izmene zgolj za interno komunikacijo znotraj istega organa, to je Ministrstva za notranje zadeve. Poleg tega se osebni podatki iz Poročil izmene lahko uporabijo zgolj za točno določen namen, torej zgolj za namen nadzora nad delom policije. Samo po sebi je razumljivo, da bi bila uporaba za kakršenkoli drug namen nedopustna. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da je interpretacija 8. člena ZODPol s strani tožene stranke preozka. Pri tem sodišče zgolj pripominja, da zakonodaja na številnih primerljivih področjih določa dolžnost organov v sestavi, da podajajo poročila pristojnim organom različnih ministrstev in pri tem zagotovo ni mišljeno, da bi bilo treba pri posredovanju vsake take dokumentacije brisati osebne podatke. Tudi na različnih drugih področjih je določen namen, zaradi katerega je določeno dokumentacijo potrebno posredovati nadzornemu organu. Če bi se razlagala določila o dolžnosti posredovanju dokumentacije na različnih področjih tako ozko, potem bi bilo po mnenju sodišča delovanje državne uprave na splošno v precejšnji meri otežkočeno in bi bilo tako ravnanje tudi neživljenjsko, še zlasti, ko gre - kot je bilo že pojasnjeno - zgolj za interno razmerje med dvema organizacijskima enotama znotraj istega organa. Sodišče zgolj primeroma navaja podobne ureditve na različnih področjih. Tako je na primer v 7. členu Zakona o inšpekciji dela določeno, da mora inšpektorat predložiti ministrstvu med drugim tudi podatke o nezgodah pri delu s smrtnim izidom, kolektivnih nezgodah, nezgodah pri delu, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo več kot tri delovnih dni ter o ugotovljenih poklicnih boleznih po dejavnosti. Zakon o šolski inšpekciji na primer določa v 9. členu, da mora glavni inšpektor ministru poročati med drugim tudi podatke ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih ter o uresničevanju izrečenih ukrepov.

16. Tožeča stranka in policija imata torej pravno podlago v 8. členu ZODPol, da policija tožeči stranki posreduje Poročila izmene v celoti, ne da bi se pri tem brisalo osebne podatke. Pomembno je, da se ta poročila z osebnimi podatki uporabljajo izključno za namen, za katerega se toženi stranki posredujejo, to je za namene nadzora.

17. Ker je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločbo odpravilo. Sodišče zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje, ker po presoji sodišča ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki. Iz navedenega razloga ni razlogov za ponovno odločanje tožene stranke v tej zadevi.

18. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje med strankama ni sporno. Ni namreč sporno, da se dnevno posredujejo Poročila izmene tožeči stranki, sporna so zgolj pravna vprašanja, to je vprašanje pravilnosti vodenja postopka in uporabe materialnega prava. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

19. Glede na to, da je tožeča stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, je prisodilo, da ji mora tožena stranka skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prvi odstavek 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.