25. 5. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleksandra Žige Dularja, Jesenice, in drugih, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Senica & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 25. maja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6.b, 6.c in 6.č člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 92/20 in 159/21) ter 22., 23. in 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 159/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki navajajo, da izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv-E). Zatrjujejo neskladje z 2., 14., 33., 67. in 74. členom ter drugim odstavkom 155. člena Ustave, pa tudi s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pojasnjujejo, da se ukvarjajo z različnimi živalskimi vrstami, tudi eksotičnimi ali tujerodnimi, oziroma da jih posedujejo. Navajajo, da so gojitelji tovrstnih živalskih vrst. Pobudniki GOLOB, d. o. o., Muta, Veterinarstvo Roman Savić, dr. vet. med., s. p., Cerklje na Gorenjskem, in Nejc Nastran naj bi se ukvarjali tudi z veterinarsko dejavnostjo. Pobudnik MINI ŽIVALSKI VRT, d. o. o., Slovenske Konjice, navaja, da je gospodarska družba, ki upravlja z živalskemu vrtu podobnim prostorom ZOO Land. Pobudnica BIOEXO, NIKA LEBEN, s. p., Kranj, navaja, da se ukvarja z organizacijo delavnic in razstav, dejavnostjo najema živali za snemanja in drugimi podobnimi storitvami. Pobudnika ZAJČEK ANDREJA ZALJETELJ, s. p., Notranje Gorice, in "ZOO AMEBA" TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI MARKO POVALEJ, s. p., Ljubljana, navajata, da sta lastnika trgovin z malimi živalmi. Pobudnik Stane Močnik, s. p., Maribor, navaja, da ponuja storitve svetovanja na področju eksotičnih živali, vključno s svetovanjem trgovinam, specializiranim za eksotične živali. Pobudnik Društvo ljubiteljev eksotičnih živali STALGO Exotic, Maribor, navaja, da izvaja mednarodne sejme eksotičnih živali in organizira predavanja na tem področju ter delavnice za premagovanje strahu. Pobudnik Dragutin Rafaj navaja, da je državljan Republike Hrvaške, kjer ima registrirano dejavnost gojenja eksotičnih živali, pobudnik SPIX, d. o. o., pa, da je v Republiki Hrvaški registrirana gospodarska družba, ki se ukvarja z njihovo prodajo. Pobudnika Dragutin Rafaj in SPIX, d. o. o., trdita, da sta prisotna na trgih v državah, do katerih živali prevažata preko ozemlja Republike Slovenije.

2.Pobudniki navajajo, da bosta v skladu s 6.b členom ZZZiv pristojni ministrstvi določili seznam prepovedanih vrst živali oziroma živalskih vrst, ki jih bodo lahko posedovali le živalski vrtovi, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 46/14, 31/18 in 82/20 – ZON). Navajajo, da posedujejo in gojijo številne različne živalske vrste, pri čemer gojijo tudi živali, ki izločajo človeku nevarne strupe (na primer navadni in gorski močerad, kače strupenjače), živali, za katere je mogoče trditi, da je njihovo zadrževanje z vidika etoloških potreb zahtevno (na primer velike mačke in velike papige), in živali, ki so po naravi nevarne zaradi velikosti oziroma neobvladljivosti (na primer velike mačke, kot so servali). Teh živali naj pobudniki zaradi izpodbijane ureditve ne bi smeli več posedovati in gojiti po izteku veljavnih dovoljenj, ki naj jih ne bi mogli podaljšati, oziroma po 16. 10. 2026, ko naj bi se najkasneje iztekla vsa izdana dovoljenja za gojitev živali v skladu s 24. členom ZZZiv-E. Pobudniki naj ne bi imeli statusa živalskega vrta po določbah ZON, pridobitev takšnega statusa pa naj bi bila v večini primerov objektivno nemogoča zaradi obstoječih občinskih prostorskih načrtov. Po izpodbijani ureditvi naj ne bi šlo zgolj za prepoved posedovanja nevarnih živali, ampak tudi živali, katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika njihovih etoloških potreb zahtevno. Tako naj bi se prepoved posedovanja določenih živali zelo verjetno nanašala tudi na velike želve in velike ptice. Pobudniki trdijo, da že zdaj vedo, da gojenja živali, ki ne bodo uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali, ne bodo mogli več izvajati. To dejstvo naj bi vplivalo na pobudnike že na dan vložitve pobude. Gojenje živali naj bi bil dolgotrajen proces, ki naj bi terjal delo z večletnim, celo desetletnim načrtom. Po mnenju pobudnikov naj bi izpodbijana ureditev prizadela tudi osebe, ki niso nujno oziroma izključno gojitelji. Osebe, ki upravljajo živalskemu vrtu, akvariju ali terariju podoben prostor, naj ne bi smele več zadrževati v ujetništvu prepovedanih živali z namenom prikazovanja javnosti zaradi splošne prepovedi iz 6.b člena ZZZiv. Osebe, ki so več deset let investirale v potrebne prostore, naj v njih ne bi več smele zadrževati prepovedanih živali, kar naj bi predstavljalo vir njihovega dohodka, čeprav naj bi to počele že vrsto let in naj bi imele ustrezno znanje. Izpodbijana ureditev naj bi prizadela tudi veterinarje, ki so specializirani za obravnavo eksotičnih živali. Po mnenju pobudnikov naj bi se jim v primeru zanje ugodne odločitve Ustavnega sodišča njihov pravni položaj izboljšal, ker naj bi smeli še naprej gojiti vse živalske vrste, za katere imajo izdana upravna dovoljenja, in druge, za katere se dovoljenje za gojitev ne zahteva, oziroma naj bi smeli še naprej posedovati ter prodajati tudi živalske vrste, ki ne bodo na seznamu dovoljenih živalskih vrst. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe razveljavi, predlagajo pa tudi, naj do končne odločitve zadrži njihovo izvrševanje.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

4.V zvezi z vsebino izpodbijanih določb je mogoče ugotoviti, da 6.b člen ZZZiv v prvem odstavku določa, da se na seznamu prepovedanih vrst živali določijo vrste prostoživečih živalskih vrst, ki so po svoji naravi nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo človeku nevarne strupe, in vrste živali, katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Take živali lahko poseduje le živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave. Seznam prepovedanih vrst živali določi minister, pristojen za veterinarstvo (v nadaljevanju minister),[1] v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave (tretji odstavek 6.b člena ZZZiv). Člen 6c ZZZiv v prvem odstavku določa, da fizične in pravne osebe lahko posedujejo živali živalskih vrst, ki so udomačene ali po svoji naravi niso nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ne izločajo človeku nevarnih strupov in niso zahtevne za oskrbo ter so določene na seznamu dovoljenih vrst živali. Seznam dovoljenih vrst živali določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave (drugi odstavek 6.c člena ZZZiv). Člen 6č ZZZiv v prvem odstavku določa, da lahko živali, ki niso na seznamu iz tretjega odstavka 6.b člena ZZZiv ali drugega odstavka 6.c člena ZZZiv, poleg živalskega vrta iz prvega odstavka 6.b člena ZZZiv poseduje tudi živalskemu vrtu podoben prostor, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ter pravna ali fizična oseba, ki poseduje in uporablja te živali v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo. Prehodne določbe ZZZiv-E pa določajo, da fizična ali pravna oseba, ki ob začetku uporabe 6.b člena ZZZiv poseduje žival živalske vrste, ki je uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali, lahko poseduje to žival do njene naravne smrti, če v šestih mesecih od začetka uporabe 6.b člena ZZZiv izpolni ustrezne predpisane pogoje (prvi do tretji odstavek 22. člena ZZZiv-E). Fizična ali pravna oseba, ki ob začetku uporabe 6.č člena ZZZiv ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 6.č člena ZZZiv in poseduje žival ali živali živalskih vrst, ki niso uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali ali na seznam prepovedanih vrst živali, lahko poseduje te živali do njihove naravne smrti, če v šestih mesecih od začetka uporabe 6.č člena ZZZiv izpolni ustrezne predpisane pogoje (prvi do tretji odstavek 23. člena ZZZiv-E). Člen 24 ZZZiv-E določa, da smejo osebe, ki imajo ob uveljavitvi ZZZiv-E veljavno dovoljenje za gojitev v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ne glede na 22. in 23. člen ZZZiv-E gojiti te živali do izteka veljavnosti dovoljenja za gojitev oziroma najdlje pet let od uveljavitve tega zakona.

5.Z vidika pravnega položaja pobudnikov je odločilna okoliščina, ali bo določena žival oziroma vrsta živali, ki jo po lastnih trditvah posedujejo, uvrščena na seznam prepovedanih vrst živali v smislu določb 6.b člena ZZZiv ali na seznam dovoljenih vrst živali v smislu določb 6.c člena ZZZiv, ali pa ne bo uvrščena na nobenega od teh dveh seznamov. V slednjem primeru so upoštevne določbe 6.č člena ZZZiv. Prav tako je od možne uvrstitve določene vrste živali na navedena seznama oziroma neuvrstitve na nobenega od njiju odvisno tudi, kakšna bo lahko bila z vidika posameznega pobudnika upoštevna prehodna ureditev glede na izpodbijane določbe 22., 23. in 24. člena ZZZiv-E. Kot navajajo že sami pobudniki, minister seznamov prepovedanih in dovoljenih vrst živali na podlagi izvršilnih klavzul iz tretjega odstavka 6.b člena in drugega odstavka 6.c člena ZZZiv še ni izdal; v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZZZiv-E jih izda v enem letu od uveljavitve tega zakona, to pomeni do 16. 10. 2022. Posledično še ne more biti upoštevano, na katerega od seznamov bo uvrščena določena vrsta živali, ki jo poseduje posamezni pobudnik. To je možno z določeno stopnjo verjetnosti le predvidevati ob upoštevanju splošnih določb prvega odstavka 6.b člena in prvega odstavka 6.c člena ZZZiv, iz katerih izhaja opis značilnosti vrst živali, ki naj bi bile uvrščene na določen seznam, ki pa pravno še ne obstaja, saj še ni bil sprejet.

6.Pobudniki navajajo določene živali oziroma vrste živali, ki jih v posledici izpodbijane ureditve naj ne bi smeli več posedovati oziroma gojiti. Zatrjujejo, da že zdaj vedo, da gojenja živali, ki ne bodo uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali (6.c člen ZZZiv), ne bodo mogli več izvajati. Zaradi narave gojenja živali naj bi morali za relativno daljše obdobje vnaprej predvideti, ali bodo lahko določeno vrsto živali posedovali oziroma gojili. Vendar pa, ne glede na mnenja pobudnikov o tem, katere vrste živali bo minister uvrstil na določen seznam in kako naj bi to vplivalo na njihove obveznosti, ni mogoče pritrditi, da bi lahko razveljavitev izpodbijanih določb pomenila izboljšanje njihovega pravnega položaja. Dokler izvršilna predpisa iz tretjega odstavka 6.b člena in drugega odstavka 6.c člena ZZZiv ne bosta izdana, namreč izpodbijane določbe v pravni položaj pobudnikov še ne morejo posegati; okoliščin, ki bi lahko pomenile podlago za drugačen zaključek, pa pobudniki ne navajajo. Z vidika presoje obstoja pravnega interesa pobudnikov ob navedenem tudi ni mogoče spregledati, da se bodo izpodbijane določbe ZZZiv začele uporabljati 18 mesecev od uveljavitve ZZZiv-E (prvi odstavek 28. člena ZZZiv-E), to je 16. 4. 2023, minister pa izda seznama prepovedanih in dovoljenih vrst živali do 16. 10. 2022, kot navedeno. Poleg tega izpodbijane določbe ZZZiv-E določajo šestmesečno prehodno obdobje glede posedovanja vrst živali, na katere se bodo nanašale zakonske omejitve (22. in 23. člen ZZZiv-E), oziroma do petletno prehodno obdobje glede njihovega gojenja (24. člen ZZZiv-E). Vse navedeno pomeni, da v obravnavani zadevi glede na navedbe pobudnikov ni mogoče zanesljivo sklepati, da bi izpodbijane določbe dejansko lahko že učinkovale na njihove pravne položaje. Ker pobudniki torej niso izkazali pravnega interesa za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 6.b, 6.c in 6.č člena ZZZiv ter 22., 23. in 24. člena ZZZiv-E, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

7.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, o predlaganem začasnem zadržanju ni odločalo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Opredelitev pristojnega ministra izhaja iz osmega odstavka 6. člena ZZZiv.