Jedro

Sodišče prve stopnje je v plačilnih nalogih pravilno pojasnilo, da gre za nerazdelno obveznost, ki bo prenehala, ko bo taksa plačana v tem celotnem znesku. Okoliščina, da sta bila izdana dva plačilna naloga, zato ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca; v kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju, pa je stvar njunega notranjega razmerja.

Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za obravnavo pritožbe in vložitev pritožbe ovira pravnomočnost sodbe. Ker je taksna obveznost nastala že s samo vložitvijo pritožbe, sta jo toženca dolžna poravnati skladno z izdanima plačilnima nalogoma.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prva toženka in drugi toženec sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor obeh tožencev zoper plačilna naloga Pg 24/2017 z dne 8. 5. 2018, s katerima jima je naložilo nerazdelno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo z dne 5. 10. 2017 po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v znesku 1.227,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov (338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) pritožujeta oba toženca. Navajata, da bi sodišče prve stopnje glede na nerazdelno plačilo sodne takse moralo za oba izdati en plačilni nalog. Trdita tudi, da sta dovolj konkretizirala drugo pravdno zadevo, v kateri je ista tožnica zatrjevala, da je predmetna zadeva že pravnomočno zaključena. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njunemu ugovoru ugodi oziroma se sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožencema sodno takso za pritožbo zoper sodbo napačno odmerilo. Sodišče prve stopnje je namreč toženca sicer res pozvalo k plačilu sodne takse z dvema plačilnima nalogoma, vendar pa je iz njih razvidno, da ju je pozvalo k nerazdelnemu plačilu sodne takse v znesku 1.227,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v plačilnih nalogih tako pravilno pojasnilo, da gre za nerazdelno obveznost, ki bo prenehala, ko bo taksa plačana v tem celotnem znesku. Okoliščina, da sta bila izdana dva plačilna naloga, zato ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca (10. odstavek 3. člena ZST-1); v kakšnem obsegu bo to storil vsak izmed njiju, pa je stvar njunega notranjega razmerja. Glede na to, da izdana plačilna naloga izpolnjujeta vse obličnostne zahteve (prvi odstavek 34. člena ZST-1), na podlagi katerih je mogoče identificirati zavezanca za plačilo, vrsto in višino taksne obveznosti, tako ni mogoče pritrditi očitku, da je sodišče prve stopnje postopalo v nasprotju z določili ZST-1. 5. Nadaljnjo pritožbeno izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženca nista uspela v zadostni meri konkretizirati drugega gospodarskega spora pred istim sodiščem in med istimi pravdnimi strankami, v katerem naj bi tožnica zatrjevala, da je konkretni postopek že pravnomočno zaključen, ni bistveno za odločitev. Sodišče prve stopnje je tožencema na to navedbo, s katero sta smiselno ugovarjala nastanku oziroma višini taksne obveznosti za pritožbeni postopek v primeru, da je sodba že pravnomočna, pravilno odgovorilo, da (šele) plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za obravnavo pritožbe in da vložitev pritožbe ovira pravnomočnost sodbe. Ker je taksna obveznost nastala že s samo vložitvijo pritožbe (105a. člen ZPP v zvezi s 5. členom ZST-1), sta jo toženca dolžna poravnati skladno z izdanima plačilnima nalogoma.

6. Po vsem navedenem se pritožba tožencev izkaže za neutemeljeno in ker pritožbeno sodišče ni našlo niti drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Toženca s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).