Jedro

Pritožba ne more biti uspešna z izpostavljanjem, da pritrjena zastava ni enako kot izobešena zastava, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila zastava pritrjena na notranji strani garažnih vrat, ki pa so bila pogosto odprta.

Iz ugotovitev izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bila zastava vidna na zunaj, zlasti njegovim sosedom. Ker pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz prvega odstavka 4. člena ZJRM-1, ki upravičujejo izobešanje tuje zastave, ki je javno vidna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ZSV v zvezi s prekrškom po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1 neutemeljena, saj so izkazani vsi objektivni zakonski znaki očitanega prekrška, pritožbeno sodišče pa se glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva strinja tudi z zaključkom, da je storilec očitani prekršek storil hote, torej z obliko krivde direktnega naklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 60,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v plačilnem nalogu, ki mu ga bo poslal prekrškovni organ.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) in potrdilo izpodbijani plačilni nalog ter ugotovilo, da je storilec zavezanec za plačilo sodne takse v znesku 40,00 EUR.

2. S sklepom o popravi z dne 1. 3. 2023 je sodišče prve stopnje sodbo ZSV 978/2020 z dne 28. 2. 2023 v I. točki izreka popravilo tako, da je potrdilo izpodbijano odločbo o prekršku.

3. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica storilca ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter kršitve materialnih določb ZP-1 oziroma zakona, ki določa prekršek po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se ZSV ugodi in postopek zoper storilca ustavi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zaključek, da sklep o popravi še ni pravnomočen, ker je zoper njega dovoljena pritožba. Kaj takšnega namreč iz določb ZP-1 ne izhaja, zato je sodišče prve stopnje storilca v tem sklepu pravilno poučilo, da zoper sklep o popravi pritožbe ni. Ker sklep tako za storilca postane pravnomočen že z njegovo vročitvijo, pa rok za vložitev pritožbe zoper sodbo o prekršku, ki je bila s sklepom popravljena, z njegovo vročitvijo tudi prične ponovno teči. 6. Vsled take pravne ureditve lahko storilec popravi oziroma utemeljenosti poprave nasprotuje v pritožbi zoper sodbo o prekršku, ki je bila s tem sklepom popravljena. Ob tem, ko iz glave sodbe ZSV 978/2020 z dne 28. 2. 2023 izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o ZSV zoper izdano odločbo o prekršku Policijske postaje Žalec št. 5550090890430 z dne 5. 11. 2020, prav tako to izhaja tudi iz obrazložitve navedene sodbe, kjer je v 1. točki odločba celo povzeta, se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da s sklepom o popravi sodišče ni popravilo tehnične, temveč vsebinsko napako. Pritožbene trditve, da ne gre za odpravo pisne pomote temveč popolnoma drugačno vsebinsko odločitev, so vsled navedenemu neutemeljene. Posledično neutemeljeno pa zato pritožba očita obremenjenost izpodbijane sodbe s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj izrek sodbe v povezavi s pravnomočnim sklepom o popravi ni v nasprotju z obrazložitvijo, prav tako se izpodbijana sodba da preizkusiti, ker vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni, skladni in celoviti.

7. Z odločbo o prekršku z dne 5. 11. 2020 je prekrškovni organ storilca spoznal za odgovornega storitve dveh prekrškov po ZJRM-1, (-) ker je dne 24. 9. 2020 ob 19.40 uri na odprtih vratih garaže, katero ima v uporabi, imel izobešeno na javnem mestu pri odprtih vratih vsem vidno zastavo Republike Srbije in (-) ker se je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah vedel na drzen in nesramen način do družinskih članov družine A. A., ki so se v tem času nahajali na dvorišču pred svojo stanovanjsko hišo in z navedenim dejanjem povzročil pri navedenih članih družine A. A., da so se počutili ponižane in užaljene.

8. Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju storilca v ZSV, da zastava ni bila obešena na javnem mestu, saj garaža ni javna površina, odprta garažna vrata pa so vidna zgolj članom družine A. A. ter da se ni vedel na drzen in žaljiv način do članov družine A. A., temveč se oni spravljajo nanj, dopolnilo dokazni postopek ter zaslišalo storilca, v odločbi o prekršku navedene člane družine A. A. ter vpogledalo v fotografije in ostale listine spisa.

9. Po tako izvedenem dokaznem postopku je z gotovostjo ugotovilo: - da so storilec in v odločbi o prekršku navedeni člani družine A.A. sosedi, - da je storilec članom družine A. A. dne 24. 9. 2020 ob 19.40 uri kazal zadnjico, - da storilec zastavo Republike Srbije izobeša (pritrjuje) na notranji strani vrat garaže, katera pa ima pogosto odprta in katera se nahajajo v neposredni bližini sosedov – družine A. A., ki so po narodnosti Albanci, - da je imel storilec tudi dne 24. 9. 2020 ob 19.40 uri pri odprtih vratih garaže izobešeno zastavo Republike Srbije, ki je bila vidna tudi na zunaj, zlasti njegovim sosedom - članom družine A. A. 10. Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.

11. Prekršek po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1 stori kdor izobesi tujo zastavo v nasprotju s 4. členom tega zakona ali izobesi tujo zastavo, ki je poškodovana ali drugače neprimerna. Pri tem prvi odstavek 4. člena določa, da se zastave tujih držav lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost. 12. Glede na izvedeni dokazni postopek sodišče prve stopnje ni podvomilo v ugotovitve prekrškovnega organa, da je storilec kritičnega dne ob očitanem času imel na odprtih vratih garaže pritrjeno zastavo tuje države, ki je bila vidna tudi na zunaj ter da je tega dne ob 19.40 uri članom družine A. A. kazal zadnjico.

13. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o ZSV presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

14. Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje zato, ker se ne strinja, da je bila zastava javno vidna. S takimi navedbami storilec povsem jasno napada dokazno oceno, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče zato takim pritožbenim navedbam ne more slediti in na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev.

15. Pri tem pritožba ne more biti uspešna z izpostavljanjem, da pritrjena zastava ni enako kot izobešena zastava, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila zastava pritrjena na notranji strani garažnih vrat, ki pa so bila pogosto odprta. Prav tako pa zagovornica ne more uspeti s pritožbenimi opozorili, da zastava ni bila izobešena na javnem mestu. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je bila zastava vidna na zunaj, zlasti njegovim sosedom. Ker pri tem iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz prvega odstavka 4. člena ZJRM-1, ki upravičujejo izobešanje tuje zastave, ki je javno vidna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ZSV v zvezi s prekrškom po prvem odstavku 14. člena ZJRM-1 neutemeljena, saj so izkazani vsi objektivni zakonski znaki očitanega prekrška, pritožbeno sodišče pa se glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena dejstva strinja tudi z zaključkom, da je storilec očitani prekršek storil hote, torej z obliko krivde direktnega naklepa.

16. Pritožbene trditve, da člani družine A. A. vznemirjajo člane družine B. B. v predmetnem postopku niso pravno relevantne za presojo odgovornosti storilca za očitane prekrške. V kolikor je storilec vznemirjen zaradi njihovega obnašanja, se mora obrniti na pristojen prekrškovni organ. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa ne izhajajo nobene okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o storilčevi krivdi za prekrška, ki ju je storil dne 24. 9. 2020 ob 19.40 uri.

17. Ob navedenem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

18. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 60,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku in na način kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.