Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju.
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala.
I. Pritožba zoper sklep o dedovanju se zavrže. II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
III. Pritožnici A. A. in B. B. krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
1. S sklepom o dedovanju IV D 3307/2017 z dne 8. 4. 20201 je zapuščinsko sodišče določilo obseg zapuščine po pok. J. J. in na podlagi pisne oporoke zapustnice pred pričami z dne 23. 4. 1994, ki je bila razglašena 8. 7. 2019, kot oporočno dedinjo razglasilo B. B. 2. Zoper sklep o delovanju se je pritožila A. A., ki v pritožbi navaja, da ima terjatev do zapuščine, ki jo je kot upnica uveljavljala v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče bi moralo upnico poučiti, da lahko predlaga ločitev zapuščine ali pa stečaj zapuščine. V zapuščinski zadevi je bil napravljen oklic dedičem, šele po izteku enoletnega roka pa se je našla oporoka. Roki za varovanje pravic upnikov so vmes že potekli. Upnica je v tem času edina komunicirala s sodiščem, zato bi jo sodišče lahko poučilo, na kakšen način lahko zavaruje svojo terjatev. Na ta način bi moralo sodišče postopati tudi iz razloga, ker Republika Slovenija kot kaducitetni upravičenec ni pokazala interesa za sodelovanje v postopku. Upnici je bila s tem kršena pravica do izjave. Upnica je tudi priglasila pritožbene stroške.
3. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV D 3307/2017 z dne 8. 9. 20202 zavrnilo predlog oporočne dedinje, da zapuščinsko sodišče odloči, da pritožba A. A. zoper sklep o dedovanju ne zadrži izvršitve sklepa.
4. Oporočna dedinja v pritožbi navaja, da je A. A. vložila pritožbo kot upnica in ne več kot domnevna dedinja, zato nima več položaja stranke v zapuščinskem postopku. Z dolgotrajnim pritožbenim postopkom in odlašanjem z izvršljivostjo sklepa o dedovanju so kršene pravice oporočne dedinje, saj ne more do ključev stanovanja in sefa, ki si jih lasti upnica. S tem so izkazane izredne okoliščine, ki opravičujejo odločitev o nesuspenzivnosti pritožbe.
5. Oporočna dedinja v odgovoru na pritožbo upnice predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.
6. Pritožba zoper sklep o dedovanju ni dovoljena, pritožba zoper sklep ni utemeljena.
7. Po prvem odstavku 143. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lahko zapustnikovi upniki zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja (drugi odstavek 143. čl. ZD). Upnica take zahteva v zapuščinskem postopku ni dala. Neutemeljena so pritožbena pričakovanja, da bi sodišče prve stopnje moralo upnico opozoriti, da lahko zahteva ločitev zapuščine. Taka obveznost zapuščinskega sodišča ni določena v 143. členu ZD ali v drugih določbah ZD. Prav nasprotno. Če bi zapuščinsko sodišče pozivalo upnico, da zahteva ločitev zapuščine, bi lahko poseglo v pravna upravičenja ostalih upnikov. Ločitev namreč učinkuje samo v korist tistih zapustnikovih upnikov, ki so jo predlagali, tistim, ki je niso predlagali, pa je dedič odgovoren le po splošnih pravilih o odgovornosti za zapustnikove dolgove. Ostali zapustnikovi upniki tudi do sklepa o dedovanju ne morejo predlagati izvršbe zoper dediča. Enako so neutemeljena pričakovanja upnice, da bi jo zapuščinsko sodišče moralo poučiti, da lahko predlaga stečaj zapuščine, s tem, da upnica tudi ne navaja dejstev, s katerimi bi s tem predlogom lahko uspela. Upnica bo svojo terjatev do zapuščine lahko uveljavila zoper oporočno dedinjo v pravdnem postopku. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je bila zaradi zatrjevanih opustitev zapuščinskega sodišča, upnici kršena pravica do izjave.
8. Upnik, ki ni zahteval ločitev zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnice zavrglo, ker ni dovoljena.3
9. Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala. V zapuščinskem postopku tudi niso bili odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, zato je zapuščinsko sodišče utemeljeno zavrnilo predlog oporočne dedinje, da sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
10. Pritožbeni razlogi oporočne dedinje niso utemeljeni, pritožba upnice pa ni dovoljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo oporočne dedinje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), pritožbo upnice pa je zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP).
11. Pritožnici s pritožbama nista uspeli, odgovor na pritožbo oporočne dedinje pa ni bil potreben, zato morata pritožnici sami kriti svoje stroške pritožbenega postopka.
1 V nadaljevanju sklep o dedovanju. 2 V nadaljevanju sklep. 3 Enako VSL sklep II Cp 1536/2018.