Jedro

Svoje pravice in pravne koristi tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt, kot stranka v postopku varuje že v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za ta objekt.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 739/97-23 z dne 2.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.3.1997, s katero je le-ta zavrgla tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Občine L.B. z dne 25.1.1994. Z navedeno prvostopno odločbo je bilo investitorju Gradbenemu podjetju G. izd-ano uporabno dovoljenje za novo zgrajen objekt "F" s pripadajočimi komunalnimi priključki, ki stoji na zemljišču, parc. št. 1212/12 in 1204/1 k.o. B. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zavrgla na podlagi 1. odstavka 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), ker je ugotovila, da je pritožbo vložila neupravičena oseba in je iz tega razloga ni zavrgel že organ prve stopnje.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih je v obravnavani zadevi navedla za svojo odločitev. Po presoji sodišča prve stopnje so stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja lahko samo tiste, ki so naštete v členih od 64 do 75 Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 59/96, v nadaljevanju ZGO), to je investitor, v določenih primerih pa tudi izvajalci del na objektu. Zavrača tožbene ugovore, da so bila napačno uporabljena splošna določila ZUP/86, po katerih bi tožniku moral biti priznan položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Po mnenju sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru tožnik kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca za vračilo zemljišča parc. št. 1204/1 k.o. B., na katerem tudi stoji sporni objekt "F", ne more braniti svoje pravice do vrnitve te nepremičnine v obravnavanem postopku, saj to pravico lahko uspešno uveljavlja le v postopku denacionalizacije.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo meni, da bi mu sodišče moralo priznati status stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja v skladu z 49. členom ZUP/86. Gre namreč za varstvo njegovih lastninsko pravnih upravičenj, saj je pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca za zemljišče, na katerem je zgrajen sporni objekt "F". Investitor se na podlagi uporabnega dovoljenja vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik, saj zemljišče deli usodo zgradbe, ki je na njem zgrajen-a. Stavbišče in zgradba sta kot nepremičnini spojeni, dokler stoji na zemljišču stavba, torej se uporabno dovoljenje daje za zgradbo na določenem zemljišču. Zato lastnik zemljišča oziroma tisti, ki je izkazal tovrstno lastninsko pravico upravičenja za zemljišče, prav gotovo ima pravico sodelovati v postopku kot stranka, da zavaruje svoje pravne koristi. Navaja še, da je bila po izdaji spornega uporabnega dovoljenja na njegov predlog dovoljena obnova gradbenega dovoljenja. Dne 11.3.1999 pa je bila izdana drugostopna odločba o odpravi gradbenega dovoljenja, kar še dodatno govori v prid njegovi trditvi, da bi mu sodišče moralo priznati položaj stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v skladu z 2. odstavkom 77. člena ZUS spremeni izpodbijano sodbo tako, da odpravi odločbo tožene stranke.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba se zavrne iz naslednjih razlogov: Odločba o uporabnem dovoljenju se izda po tehničnem pregledu zgrajenega objekta, s katerim se med drugim preverja, ali je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, s projektno dokumentacijo ter s predpisi, normativi in standardi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste (70. člen ZGO). Namen tehničnega pregleda in izdaje uporabnega dovoljenja je, da se ugotovi, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati, in ali se smejo vgrajene inštalacije in oprema, ki ne služi objektu, temveč tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, dati v obratovanje. ZGO določa, da pri tehničnem pregledu poleg investitorja sodelujejo predstavniki nadzornika, izvajalcev in projektivnih podjetij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri gradnji. Po določbi 72. člena ZGO pa se zoper uporabno dovoljenje lahko pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Ob takšni ureditvi omejenega kroga strank, ko gre za uporabno dovoljenje, zlasti tistih, ki se lahko pritožijo zoper odločbo o uporabnem dovoljenju, pa na navedeni pravni podlagi ni mogoče uvrstiti tudi tožnika. Svoje pravice in pravne koristi kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt "F", tožnik kot stranka v postopku varuje že v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sporni objekt, ki kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, še ni pravnomočno končan.

Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.