Jedro

Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi potrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbeno navedbo ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 38182/2017 z dne 4. 5. 2017 vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka za znesek 1.905,68 EUR ter v 3. točki izreka za znesek izvršilnih stroškov v višini 44,00 EUR oboje s pripadki (I. točka izreka). Sklep o izvršbi je v 3. točki izreka v višjem znesku (za izvršilne stroške v višini 30,00 EUR) razveljavilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 463,71 EUR s pripadki (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka po Podizvajalski pogodbi št. 1/2017 z dne 4. 1. 2017 (v nadaljevanju: Podizvajalska pogodba) izvedla demontažo in montažo dveh dimnikov na Osnovni šoli v M. ter da tožena stranka v roku 60 dni po končanih delih in primopredaji vse potrebne dokumentacije in obveznosti ni plačala preostalega dogovorjenega zneska v višini 1.905,68 EUR. Zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vztrajala je pri navedbah iz ugovora zoper sklep o izvršbi. Ponovila je trditve, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika, še ni mogoče zaradi nepotrjenega končnega obračuna. Navedla je, da bo preostanek dolga poravnala po potrditvi končnega obračuna in poplačilu s strani investitorja.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožeča stranka za toženo stranko izvedla demontažo in montažo dveh dimnikov na Osnovni šoli, (2) da je z deli zaključila 24. 1. 2017, (3) da je bil v pogodbi dogovorjen rok za plačilo preostalega dela 60 dni po končanih delih in predaji potrebne dokumentacije in obveznosti, (4) da iz pogodbe ne izhaja, da bi pravdni stranki vezali plačilo preostalega dela na plačilo investitorja toženi stranki in (5) da tožena stranka tožeči stranki preostalega dela dolga v višini 1.905,68 EUR še ni plačala.

7. Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da celotnega računa, ki ga je izstavila tožeča stranka za dobavo in montažo dimnika ni mogoče poravnati zaradi nepotrjenega končnega obračuna. S to navedbo, ki v bistvu pomeni zgolj ponovitev navedb podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, je tožena stranka grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Torej je uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz določila prvega odstavka 458. člena ZPP izhaja, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker torej v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s to pritožbeno navedbo ne more uspeti.

8. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

9. Odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato stroškovno ni bil potreben (155. člen v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 165. člena ZPP).