Jedro

Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zaradi narave postopka in kratkih rokov za odločanje, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obliko ter obseg škode, pojasniti, zakaj je ta škoda zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme. Edini relevanten razlog, ki se nanaša na izpodbijano odločbo je zatrjevanje tožnika, da bi nastala škoda z vrtanjem do globine 20 m in več, saj bi se vrtine izvajale na območju neregistriranih vodnih virov in mikoriznem koreninskem sistemu.

Navedbe o resni in nepopravljivi škodi s pripravljalnimi deli so tako ostale le na ravni zatrjevanj tožnika. Prav tako s tem ne bi nastala neposredno škoda tožniku, ampak tretjim. S tem pa ni zadoščeno zahtevi za nastanek resne škode v smislu pravnega standarda, po katerem mora biti škoda taka, da tožnika pomembno prizadene.

Izrek

I.Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II.Odločitev o stroških postopka za začasno odredbo se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Upravna enota Žalec (v nadaljevanju UE Žalec) je v izpodbijani odločbi št. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023 odločila, da se Republiki Sloveniji, zanjo Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. (v nadaljevanju DARS), dovoli izvedba pripravljalnih del - geoloških in geomehanskih raziskav terena oziroma geoloških in geomehanskih del na nepremičnini, predvideni za razlastitev, parc. št. 11/17 k. o. 000 C., ki je v lasti A. A., do celote (1. točka izreka). Nadalje je odločila, da mora tožnik dovoliti dostop na nepremičnino, navedeno v 1. točki izreka te odločbe, osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom DARS na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in te pravnomočne odločbe o dovolitvi pripravljalnih del (2. točka izreka), da mora izvajalec pripravljalnih del tožnika, o začetku le-teh pisno obvestiti najmanj osem dni pred začetkom del (3. točka izreka), da stroške pripravljalnih del nosi DARS. V kolikor bi, zaradi izvajanja pripravljalnih del, nastala škoda, je DARS dolžan tožniku plačati odškodnino po pravilih civilnega prava (4. točka izreka). Odločila je še, da bo o sami razlastitvi nepremičnine, parc. št. 11/17 k. o. 000 C., upravni organ izdal odločbo o razlastitvi (5. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) ter da bo o morebitnih stroških postopka odločeno v odločbi o razlastitvi (7. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je UE Žalec po izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovila, da je javna korist izkazana, in da sta izpolnjena tudi pogoja nujnosti in sorazmernosti za dovolitev izvedbe pripravljalnih del - geoloških in geomehanskih raziskav terena oziroma geoloških in geomehanskih del na predmetni nepremičnini.

3.Toženka je zavrnila pritožbo tožnika zoper navedeni akt z odločbo št. 35020-90/2021-2550-17 z dne 21. 11. 2023. V njej je poudarila, da je obseg ureditvenega območja razviden iz grafičnega dela Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17, v nadaljevanju Uredba), kateri v pripadajočem grafičnem delu prikazuje meje posega. Ponovno je dodala, da potek trase ne more biti predmet tega postopka. Tovrstne predloge bi tožnik lahko uveljavljal v času razgrnitve in sprejemanja Uredbe tako kot vsi ostali, ki jih ureditveno območje načrtovane državne prostorske ureditve tangira, in je imel v času javne razgrnitve možnost dati predloge, pobude in mnenja. V kolikor tega takrat ni storil oziroma ni bil uspešen, ne more sedaj tega nadomestiti z ugovarjanjem poteku trase v predmetnem postopku, tudi iz razloga, ker je le-ta natančno umeščena v prostor, treba jo je obravnavati kot celoto in je zato vsako odstopanje od že sprejete rešitve v Uredbi težko izvedljivo in vpliva na vse ostale dejavnike navedenega projekta.

4.UE Žalec je s sklepom št. 352-2/2021-6258-98 z dne 28. 8. 2023 izdala na podlagi drugega odstavka 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) sklep o popravi, kjer je v 2. točki odločbo UE Žalec št. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023 popravila tako, da mora tožnik dovoliti dostop na nepremičnino, navedeno v 1. točki izreka te odločbe, osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom DARS na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in te odločbe o dovolitvi pripravljalnih del namesto "te pravnomočne odločbe." V obrazložitvi je zapisala, da je prišlo do očitne pisne pomote, saj 201. člen Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) določa, da mora lastnik nepremičnin oziroma njihov posestnik dovoliti dostop na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in odločbe. Nikjer v ZUreP-2 ni zapisana zahteva po pravnomočnosti odločbe. To pomeni, da lahko razlastitvena upravičenka, to je Republika Slovenija oziroma zanjo DARS, s pripravljalnimi deli prične že pred pravnomočnostjo odločbe upravnega organa št. 352-2/2021-6258-89 z dne 13. 4. 2023.

5.Pritožba tožnika zoper ta sklep akt je bila zavrnjena kot neutemeljena s strani toženke z odločbo št. 35020-90/2021-2550-18 z dne 21. 11. 2023.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

6.Tožnik se z odločitvami ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe zakona, kršitve pravil postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7.Predlaga tudi izdajo odložitvene začasne uredbe v skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga odlog izvršitve izpodbijane odločbe in sklepa do izdaje pravnomočne odločbe. Izvršitev tako odločbe kot sklepa bi namreč povzročila težko popravljivo škodo. Opozarja na nedoslednost, ko v odločbi ni natančno opisano obstoječe stanje, zaradi česar je pomanjkljiva, kar posledično privede do protislovja UE Žalec, katera v odločbi navaja, da bo investitor uredil vrnitev v prejšnje stanje po opravljenem posegu geoloških in geomehanskih raziskav terena oziroma geoloških in geomehanskih delih na nepremičnini, predvideni za razlastitev parc. št. 11/17 k. o. 000 C. UE Žalec v obrazložitvi odločbe na strani 3 v petem odstavku navaja: "da bo izvajalec v okviru geoloških in geomehanskih raziskav na predmetni nepremičnini izvedel 2 vrtini do globine 20 m ter 2 sondi z dinamičnim penetrometrom do globine 12 m," kar predstavlja 4 vrtine.

8.Na osnovi odločbe je tožniku 7. 7. 2023 podjetje D., d. o. o., kot pogodbeni izvajalec del za DARS, poslalo dopis, kjer je na grafičnem delu z rdečimi krogi vrisanih 8 vrtin, kar je dvakrat več kot je to navedeno v zahtevi za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del in citirano v sami odločbi. Pogodbeni izvajalec del s tem presega obseg dovoljenih del v sami odločbi.

9.Z izvedbo vrtin na parc. št. 11/17 k. o. 000 C. v okviru "pripravljalnih del" bi se kasneje vodil postopek pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje, s čimer bi se utemeljeval odvzem te iste parcele. Tožniku bi s tem, kljub njegovemu sodelovanju pri vmeščanju trase v mikrolokacijo, odvzeli gospodarski pomen gozdne parcele z najkvalitetnejšim rastiščem in s tem neposredno povezano ekonomsko smotrnost gospodarjenja z lastniškim gozdom, ki predstavlja tožniku edini vir preživljanja glede na dolgotrajno preteklo brezposelnost, ter kljub vsem naporom, da bi službo dobil.

10.Dodaja, da je prestavitev trase tožnik predlagal že leta 2018 kot pripombo v okviru razgrnitve OPN v Občini Polzela. Dodaja, da razlastitev parc. št. 11/17 k. o. 000 C. v javno korist ni v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Opozarja, da je predlagal 15. 7. 2021 na ustni obravnavi pri UE Žalec premik trase levo v robni kot parc. št. 11/16 k. o. 000 C., ki je v lasti tožnika in bi se s tem rešilo načelo sorazmernosti odvzema gozdne parcele, javna korist se s tem ne bi prizadela in nasprotna stranka bi lahko izpeljala projekt. Tako razlastitev konkretne nepremičnine ni dopustna, škoda z vrtanjem do globine 20 m in več pa je nepopravljiva, saj bi se vrtine izvajale na območju neregistriranih vodnih virov in mikoriznem koreninskem sistemu. Na predlaganem delu parc. čt. 11/16 takšne škode ne bi bilo.

11.UE nadalje navaja, da ne bo prišlo do nepopravljive škode, kar pa glede na neugotovljeno obstoječe stanje ter napačno in pomanjkljivo presojo vplivov na okolje ne drži, saj ni ovrednoten vpliv gradnje tunelov na neregistrirane vodne vire na trasi. Z golosekom bi se uničilo edinstveno rastišče jelk na parc. št. 11/17 k. o. 000 C., kar bo povzročilo nepopravljivo škodo. Jelke že več let nadomeščajo smreke, ki so prizadete od podlubnikov, neurij, žleda in podnebnih sprememb v bližnji in daljni okolici. Izvorno rastišče jelk s koreninskim sistemom je na parc. št.11/17 k. o. 000 C., ki pa bo zaradi predvidene gradnje državne ceste uničeno v celoti z golosekom, rastišče z zelo občutljivim koreninskim sistemom gob pa trajno uničeno. Opozarja na pomen gob kot odstranjevalcev odpadkov ter na povezavo gob z drevesi za ustrezno rast.

12.Dodaja, da je v poročilu vplivov na okolje sestava gozda predstavljena napačno in bazira na osnovi podatkov iz leta 1995. To ni dejansko stanje v Loškem grabnu, kjer je bujno rastišče jelk in drugih redkih rastlinskih vrst, katere so se zaradi lege izognile uničenju zaradi vpliva žvepla iz Termoelektrarne Šoštanj. Predvsem te lege bi morale biti varovane, z izgradnjo trase po parc. št. 11/17 k. o. 000 C. zaradi državne ceste Velenje jug - Šentrupert pa bodo uničene. V želji, da reši rastišče in se izogne popolnemu uničenju, je že leta 2018 predlagal prestavitev trase, vendar ni dobil nobenega pozitivnega odgovora. Meni, da je UE Žalec nepopolno in napačno ugotovila dejansko stanje, ni izvedel terenskega ogleda. Upravni organ bi moral povrnitev v prejšnje stanje podrobneje opisati in zahtevati v odločbi. Z uporabo Uredbe je ignorirala zakonski člen drugega in tretjega odstavka 192. člena ZUreP-2 v izrecno škodo razlastitvenega zavezanca. Podzakonski akt z njegovimi členi ne more in ne sme pravno prevagati nad Ustavo RS in ZUreP-2, na osnovi katerega se je izdala odločba.

13.UE Žalec v obrazložitvi odločbe na strani 3 v drugem in tretjem odstavku navaja: "Kot določa sodna praksa, je potrebno izpolnjevanje pogojev iz 192. člena ZUreP-2 (javna korist, nujnost, sorazmernost, nerazpolaganje z drugo nepremičnino) ugotoviti v postopku izdaje odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.". Opozarja na obveznosti iz Aarhuške konvencije ter direktiv EU, na nezakonitost in protiustavnost Uredbe, kršitev pravice do sodelovanja v postopku.

14.Izpostavlja, da nadomestitev prekinjenih gozdnih cest tožniku ne bo omogočala ekonomsko sprejemljivega gospodarjenja s preostankom gozda, ker sta parceli 11/16 in 11/17 funkcionalno in gospodarsko soodvisni ena od druge. Odvzem parcele 11/17 v primeru razlastitve, mu bo onemogočal spravilo lesa do deviacije, katera bo nedostopna po celotni dolžini odvzete parcele 11/17, zaradi varovalne ograje okrog območja državne ceste. Obligacija iz 33. člena Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug, ki navaja da se med obratovanjem omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor pred posegi, s tem ne bo več mogoč. Gozdne vlake so sedaj speljane do gozdne ceste G3 z oznako 093423, ki je edina povezovalna cesta po celotnem lastniškem gozdu in namenjena izključno spravilu lesa za vse lastnike gozdov na območju. Nedostopna deviacija, ki bo nadomestila gozdno cesto G3 z oznako 093423, bo spremenila gospodarjenje s preostankom gozda in povzročila enormne stroške spravila lesa. Rastišče v delu parc. št. 11/16, kamor je predlagal premik trase, se ne obnavlja tako hitro kot rastišče na parc. št. 11/17. Del parc. št. 11/16 ima specifično geomorfoločko sestavo z zelo slabo dostopnimi strminami in za rast po poseku potrebuje 30 ali več let. Ekonomska korist kljub veliki kvadraturi preostanka gozda ne bo več ekonomična.

15.Z razlastitvijo oz. odvzemom parcele št. 11/17 mu bo odvzet edini vir preživljanja, s čimer utemeljuje odkup gozda na celotni parceli 11/11 (po evidentaciji parcelacije parceli 11/16 in 11/17). Dohodek iz naslova kmetijske dejavnosti gospodarjenja z gozdom na parceli 11/11 (po evidentaciji parcelacije parceli 11/16 in 11/17) mu kot brezposelni osebi, predstavlja edini vir preživljanja. Tožnik kot lastnik parcele 11/17 bo z odvzemom parcele izgubil povezovalno rastišče, ki kljubuje podnebnim spremembam, nadomešča prizadete vrste in daje možnost regeneracije drugim delom gozda na tem območju, kot je to že natančneje opisal v predlogu za začasno odredbo. S tem pogoj sorazmernosti ni izpolnjen.

16.Toženka odgovora na predlagano zažasno odredbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

17.Stranka z interesom je izdaji začasne odredbe nasprotovala in poudarila, da tožnik niti ne navaja, da bi mu nastala škoda zaradi pripravljalnih del, da tožnik ni konkretiziral težko nadomestljive škode ter da je zatrjevana škoda enostavno odpravljiva.

O začasni odredbi

18.Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

19.Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

20.Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 je nastanek težko popravljive škode. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS gre za tako škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Škoda mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva.1

21.Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, je osnovni namen začasne odredbe zagotovitev učinkovitosti sodnega varstva. To ne bi moglo doseči namena, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, če med postopkom nastanejo težko popravljive škodljive posledice oziroma ji med sodnim postopkom ni omogočeno, da prepreči ravnanje, ki bi izničilo morebitni poznejši uspeh v postopku.2 Začasna odredba iz 32. člena ZUS-1 je torej sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožnikom in toženko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, naj se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, pomeni tudi, da mora med njim in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.3

22.V obravnavani zadevi je tožnik zahteval izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.

23.V upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo, s katero mu je bilo v bistvenem naloženo, da dovoli dostop do svoje nepremičnine parc. št. 11/17 k. o. 000 C. osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom DARS na podlagi pogodbe o izvajanju pripravljalnih del (geoloških in geomehanskih raziskav terena in goeloških in geomehanskih del) in te odločbe (1. in 2. točka izreka). Prav tako je med drugim tudi določeno, da če bo z izvajanjem del nastala škoda, jo je DARS dolžan plačati po pravilih civilnega prava (4. točka izreka).

24.Po presoji sodišča so neutemeljene tožbene navedbe glede nastanka težko popravljive škode.

25.Izdaja začasne odredbe v zadevi, kot je obravnavana, mora temeljiti na obstoju težko popravljive škode, ki bi tožniku nastala, še preden bi sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, ali je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda bi tudi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1). Okoliščine, ki utemeljujejo težko popravljivo žkodo kot podlago za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1, je namreč treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej glede na ugotovljeno dejansko stanje.

26.Tožnik v zadevi navaja, da bi z izvedbo vrtin na parc. št. 11/17 k. o. 000 C. v okviru "pripravljalnih del" kasneje vodil postopek pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje, s čimer bi se utemeljeval odvzem te iste parcele. S tem bi tožniku, kljub sodelovanju pri umeščanju trase v mikrolokacijo, odvzeli gospodarski pomen gozdne parcele z najkvalitetnejšim rastiščem in s tem neposredno povezano ekonomsko smotrnost gospodarjenja z lastniškim gozdom, ki predstavlja tožniku edini vir preživljanja glede na dolgotrajno preteklo brezposelnost.

27.Tožbene navedbe tožnika, da bi morebitni ukrep razlastitve tožniku povzročil nenadomestljivo škodo v obliki odvzema vira preživljanja in uničenja edinstvenega rastišča, namreč ni predmet v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe. Tožnik tudi zmotno meni, da bi šele izvedba pripravljalnih del vodila do priprave ustrezne dokumentacije, ki bi vodili v razlastitev, saj sam dodaja, da se od 17. 2. 2021 že vodi razlastitveni postopek pri UE Žalec.

28.Navedbe, da bi s prestavitvijo trase na del parc. št. 11/16 k. o. 000 C. vrtanje vrtin postalo nepotrebno, nima povezave s konkretno izpodbijano odločbo, ampak s samim razlastitvenim postopkom, ki pa ni predmet presoje v tem postopku. Da bi škoda z vrtanjem do globine 20 m in več bila nepopravljiva, saj bi se vrtine izvajale na območju neregistriranih vodnih virov in mikoriznem koreninskem sistemu, pa ni z ničemer izkazana. Že sam tožnik tu navaja, da Upravna enota navaja, da ne bo prišlo do nepopravljive škode, s čemer se sicer ne strinja, ker glede na neugotovljeno obstoječe stanje ter napačno in pomanjkljivo presojo vplivov na okolje ne drži, saj ni ovrednoten vpliv gradnje tunelov na neregistrirane vodne vire na trasi.

29.Nadalje opozarja, da bi se z golosekom bi uničilo edinstveno rastišče jelk na parc. št. 11/17 k. o. 000 C., kar bo povzročilo nepopravljivo škodo, saj bo tudi rastišče z zelo občutljivim koreninskim sistemom gob trajno uničeno. V nadaljevanju pa ponovi, da bodo z izgradnjo trase po parc. št. 11/17 k. o. 000 C. zaradi državne ceste Velenje jug - Šentrupert gobe in jelke uničene. Sodišče tu ugotavlja, da se tudi te navedbe nanašajo na škodo, ki bo predvidoma tožniku nastala zaradi predvidene razlastitve, kar pa ni predmet izpodbijane odločbe, in ne na pripravljalna dela. Enako velja glede navedb, da nadomestitev prekinjenih gozdnih cest tožniku ne bo omogočala ekonomsko sprejemljivega gospodarjenja s preostankom gozda in bo povzročila enormne stroške ter da mu bo z razlastitvijo oz. odvzemom parcele 11/17 odvzet edini vir preživljanja.

30.Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zaradi narave postopka in kratkih rokov za odločanje, že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obliko ter obseg škode, pojasniti, zakaj je ta škoda zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme. Edini relevanten razlog, ki se nanaša na izpodbijano odločbo je zatrjevanje tožnika, da bi nastala škoda z vrtanjem do globine 20 m in več, saj bi se vrtine izvajale na območju neregistriranih vodnih virov in mikoriznem koreninskem sistemu. Pri tem pa v isti sapi zatrjuje, da se Upravna enota s tem ne strinja. Navedbe o resni in nepopravljivi škodi s pripravljalnimi deli so tako ostale le na ravni zatrjevanj tožnika, na kar opozarja tudi stranka z interesom, saj tožnik za to ni predložil nobenih dokazov. Prav tako s tem ne bi nastala neposredno škoda tožniku, ampak tretjim. S tem pa ni zadoščeno zahtevi za nastanek resne škode v smislu pravnega standarda, ki ga je oblikovalo Vrhovno sodišče RS, po katerem mora biti škoda taka, da tožnika pomembno prizadene. Zgolj navajanje tožnika, da iz tega izhaja težko popravljiva škoda, pri čemer iz samega izpodbijanega akta izhaja, da bo za morebitno povzročeno škodo od DARS prejel odškodnino, ne dosegajo standarda resne škode oziroma težko popravljive.

31.Sicer pa stranka z interesom opozarja, da z izvedbo geoloških in geomehanskih raziskav ne bo prišlo do nobenih nepovratnih vplivov na koreninski sistem ali pa na gozd kot celoto, ker se po izvedbi vrtin in odvzemu vzorcev, vzpostavi prejšnje stanje tako, da se ta isti odvzeti vzorec vrne nazaj v zemljo od koder je bil odvzet.

32.Tu je dodati, da še stranka z interesom v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe pojasnjuje, da je upravni organ dovolil, da DARS na nepremičnini tožnika, ki v naravi predstavlja gozd, v okviru geoloških in geomehanskih raziskav izvede vrtine do globine 20 m. Geološke in geomehanske preiskave same po sebi ne predstavljajo posega, ki bi na nepremičnini tožnika povzročile kakršnokoli škodo, kaj šele škodo, ki je ne bi bilo mogoče povrniti. Obseg ene vrtine meri zgolj približno 15 cm, sam poseg pa traja največ dva dni in se po odvzemu in testiranju vzorcev (zemljine) odvzete vzorce vrne nazaj v zemljo, od kjer so bili odvzeti. Poseg se torej izvaja na način, da se po njegovem končanju vzpostavi prejšnje stanje. Hkrati se v okviru geoloških in geomehanskih preiskav izvajajo še dinamične penetracije, ki se izvajajo s strojem za vtiskanje (penetrometer), ki ima merilno konico s premerom 4 cm, sam postopek pa traja dve uri. Tudi pri tem postopku po njenem zatrjevanju ne more priti do nastanka težko popravljive škode.

33.Ker tožniku ni uspelo izkazati težko popravljive škode, katere nastanek bi bilo treba preprečiti, se sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem prizadetosti javne koristi. Ker tožnik tako ni izkazal zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe, je sodišče njegovo zahtevo zavrnilo.

34.Odločitev o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe bo sodišče pridržalo za odločitev o tožbi (smiselno 25. člen ZUS-1).

-------------------------------

1Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022 in I Up 31/2020 z dne 25. 3. 2020.

2M. Dobravec Jalen, v: M. Dobravec Jalen in drugi, Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 212.

3Tako sklep Vrhovnega sodišča I Up 218/2023 z dne 31. 8. 2023 (9. točka obrazložitve in v njej citirana sodna praksa).

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.