Jedro

Glede na to, da je teža kaznivega dejanja, ki se odraža v očitani kriminalni količini, upoštevna okoliščina pri presoji neogibnosti in sorazmernosti pripora, ni dovolj, da obrazložitev utemeljenega suma zajema le manjše število izvršitvenih ravnanj, ki se očitajo obdolžencu. Sodišče mora za vsakega od (v opisu kaznivega dejanja) očitanih ravnanj navesti konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o obstoju utemeljenega suma, in katero dokazno gradivo to potrjuje, oziroma v primerih, ko se obdolžencu očita vodilna vloga pri organizaciji kaznivih ravnanj, navesti vsaj konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o njegovi krovni vlogi v hudodelski združbi, na podlagi katere se mu lahko pripiše tudi organizacija posameznih očitanih izvršitvenih ravnanj.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obdolženega S. A. se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom dne 30. 9. 2019 zoper obdolženega S. A. odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik zaradi kršitve 20. člena Ustave RS in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne preiskovalnemu sodniku v novo odločitev.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina je v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovoril na zahtevo. Po njegovi oceni je dežurni preiskovalni sodnik v izpodbijanem sklepu na straneh 18 do 41 za obdolženega A. izčrpno in prepričljivo obrazložil obstoj vseh tistih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je izpeljan sklep o obstoju utemeljenega suma storitve očitanih kaznivih dejanj. Vrhovni državni tožilec se strinja z ugotovitvami sodišč o obstoju ponovitvene nevarnosti, v izpodbijanih sklepih pa so navedeni tudi tehtni in življenjsko logični razlogi za neogibnost odrejenega pripora. Obdolžencu z odreditvijo pripora niso bile kršene ustavnopravno zajamčene pravice, zato predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti kot neutemeljene.

4. Z odgovorom vrhovnega državnega tožilca sta bila seznanjena obdolženec S. A. in njegov zagovornik, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti prvenstveno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in navaja, da v izpodbijanem sklepu manjka utemeljitev konkretnih dokazov, na podlagi katerih sodišče sklepa o obstoju utemeljenega suma, da je imel obdolženec vodilno vlogo kot organizator pridobivanja ilegalnih prebežnikov in organiziranja njihovih prevozov v okviru očitanega kaznivega dejanja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1. Obrazložitev sklepa zunajobravnavnega senata je od 8. točke dalje v delu, ki se nanaša na utemeljitev obstoja utemeljenega suma, praktično identična obrazložitvi sklepa preiskovalnega sodnika. Zunajobravnavni senat navaja, da je bilo za vsa izvršitvena dejanja ključno predhodno delovanje obdolženca kot organizatorja, vendar pri tem ne obrazloži razlogov, zakaj sumi, da je bil obdolženec organizator oziroma vodilni član domnevne kriminalne združbe. Obramba sicer priznava, da se obdolžencu v okviru enega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena KZ-1 očita več izvršitvenih ravnanj in da bi o storitvi kaznivega dejanja lahko govorili že, če bi se kot resnično izkazalo zgolj eno izmed izvršitvenih ravnanj. Vendar bi moralo po mnenju vložnika sodišče, glede na to, da obdolženi v obrazložitvi utemeljenega suma pri izvršitvah dejanj pod točkami I/3 do I/8, I/14 in I/15 ni omenjen niti z besedo, v sklepu obrazložiti, zakaj je obdolženi imel glavno organizacijsko vlogo pri prevozih ilegalnih migrantov. Okoliščina, da z večino prevozov ni imel prav ničesar, bi nedvomno vplivala na njegovo vlogo pri očitanem kaznivem dejanju, s tem pa tudi na samo kriminalno količino očitanega kaznivega dejanja ter v končni posledici na presojo sorazmernosti prostostnega ukrepa glede na nevarnost, ki naj bi jo s svojo domnevno kriminalno aktivnostjo predstavljal obdolženi.

6. Vrhovno sodišče po preizkusu razlogov izpodbijanega pravnomočnega sklepa ugotavlja, da so navedbe vložnika o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih glede očitanega kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena KZ-1 utemeljene. Iz opisa očitanega kaznivega dejanja, ki ga preiskovalni sodnik uvodoma navaja na straneh 3 do 18 sklepa, je razvidno, da se obdolženemu A. v bistvenem očita udeležba v hudodelski združbi, ki naj bi v času od 24. 9. 2018 do 28. 8. 2019 na območju Republike Slovenije in Hrvaške organizirala prevoze tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji, tako, da so jih nezakonito spravili iz Republike Hrvaške preko državne meje v Republiko Slovenijo, jih prevažali po njenem ozemlju in jih spravljali preko meje v Republiko Italijo, pri čemer naj bi bila vloga obdolženega A. v združbi, da je preko kontaktov z neznanimi storilci po t.i. balkanski migrantski poti organiziral nezakonite prevoze tujcev na relaciji iz Republike Hrvaške preko Republike Slovenije do Republike Italije, kontaktiral z vozniki tujcev ter skrbel, da je vsak v združbi dobil svoj del zaslužka. V nadaljevanju je opisanih petnajst posameznih izvršitvenih ravnanj, ko naj bi udeleženci združbe organizirali in izvedli prevoze ilegalnih migrantov prek ozemlja Republike Slovenije ter jih nezakonito spravili oziroma skušali spraviti prek slovenske državne meje. Pri vsakem izmed posameznih prevozov naj bi imel organizacijsko vlogo obdolženi A., ki naj bi sam oziroma skupaj s soobdolženim P. vzpostavil stik z neznanimi storilci in se dogovoril za prevzem prevoza določenega števila ilegalnih migrantov (vsa dejanja pod tč. I/1 do I/15), pri nekaterih prevozih sklenil dogovore s posameznimi vozniki za opravo prevoza oziroma se z drugimi osebami dogovoril za novačenje voznikov (dejanja pod tč. I/1, I/2, I/4, I/7, I/14) ter izvajal nadzor nad potekom nekaterih izmed prevozov (dejanja pod tč. I/1, I/2, I/4).

7. Natančnejša opredelitev dokazov, na podlagi katerih je preiskovalni sodnik sklepal na obstoj utemeljenega suma zgoraj očitanega kaznivega dejanja, je v izpodbijanem sklepu vsebovana na straneh 19 do 38. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je udeležba obdolženega A. pri izvrševanju posameznih prevozov s konkretnimi dokazi utemeljena le v povezavi z dvema izmed petnajstih očitanih kaznivih ravnanj (točki I/1 in I/2), ko so bili med izvrševanjem inkriminiranih prevozov zaznani kontakti med njim in telefonskima številkama voznikov D. R. in J. Š. Pri vseh ostalih očitanih prevozih, ki so jih opravljali drugi vozniki in glede katerih se obdolženemu A. očita organizacija ter ponekod tudi novačenje voznikov in izvajanje nadzora nad izvrševanjem prevozov, se obdolženca A. v obrazložitvi sklepa ne omenja oziroma njegova vloga pri posameznih dejanjih ni utemeljena na nobenih konkretnih dokazih, ki jih kot relevantne izpostavlja preiskovalni sodnik. Iz obrazložitve sklepa tako ni moč razbrati, na podlagi katerih dejstev in dokazov sodišče obdolžencu pripisuje vodilno vlogo v obravnavani hudodelski združbi, pri čemer ni mogoče mimo dejstva, da je prav njegova vloga kot vodja dobro organizirane kriminalne združbe v nadaljevanju predstavljala eno izmed bistvenih okoliščin pri presoji obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in neogibnosti odrejenega ukrepa.

8. Drugi odstavek 202. člena ZKP določa, da mora preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi pripora med drugim določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Zahteva po konkretizaciji očitanega ravnanja v sklepu o odreditvi pripora izhaja tudi iz pravice vsakogar, ki mu je odvzeta prostost, da je obveščen o razlogih za odvzem prostosti (19. člen Ustave), ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Utemeljen sum je podan, če obstajajo dejstva in okoliščine, ki tak sum opravičujejo. Ni treba, da je obrazložitev utemeljenega suma v sklepu o priporu tako podrobna, kot se ta zahteva v nadaljnjih sodnih odločbah (sklep o preiskavi, sodba), vendar pa mora biti sklep o odreditvi pripora obrazložen tako, da je iz njega razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sodišče sklepa na obstoj utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja.1 Glede na to, da je teža kaznivega dejanja, ki se odraža v očitani kriminalni količini, upoštevna okoliščina pri presoji neogibnosti in sorazmernosti pripora, ni dovolj, da obrazložitev utemeljenega suma zajema le manjše število izvršitvenih ravnanj, ki se očitajo obdolžencu. Sodišče mora za vsakega od (v opisu kaznivega dejanja) očitanih ravnanj navesti konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o obstoju utemeljenega suma, in katero dokazno gradivo to potrjuje,2 oziroma v primerih, ko se obdolžencu očita vodilna vloga pri organizaciji kaznivih ravnanj, navesti vsaj konkretne razloge o tem, katera dejstva in podatki utemeljujejo zaključek o njegovi krovni vlogi v hudodelski združbi, na podlagi katere se mu lahko pripiše tudi organizacija posameznih očitanih izvršitvenih ravnanj.

9. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno navaja, da razlogi pravnomočnega sklepa preiskovalnega sodnika navedenim kriterijem ne zadostijo, zato sklep o odreditvi pripora ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih glede obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 v obliki, kot se obdolžencu očita v obravnavani zadevi. Enako velja za sklep zunajobravnavnega senata, ki je na izrecne pritožbene navedbe o pomanjkanju prvostopenjskih razlogov o odločilnih dejstvih v pretežni meri le prepisal obrazložitev preiskovalnega sodnika ter konkretno odgovoril samo na pritožbene očitke v povezavi z utemeljenim sumom izvršitvenih ravnanj pod točkama I/1 in I/2, v preostalem delu pa z vsebinsko praznimi navedbami pritrdil zaključkom preiskovalnega sodnika. Ker so razlogi pravnomočnega sklepa o obstoju utemeljenega suma očitanega kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 pomanjkljivi, je zaradi izostanka razlogov o odločilnih dejstvih podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

10. V razlogih pravnomočnega sklepa je obstoj utemeljenega suma glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 sicer obrazložen (str. 38 do 41 sklepa preiskovalnega sodnika in str. 22 do 25 sklepa zunajobravnavnega senata), vendar pa je zaključek obeh sodišč o obstoju ponovitvene nevarnosti na strani obdolženca in o neogibnosti odrejenega ukrepa v bistvenem utemeljen prav na okoliščinah, ki se nanašajo na očitano kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka je zato narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

C.

11. Vrhovno sodišče je glede na ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zahtevi obdolženčevega zagovornika za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora razveljavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP). Pri tem zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj je bil v vmesnem času pripor zoper obdolženega S. A. s sklepom Okrožnega sodišča v Celju II Ks 44777/2019 z dne 18. 10. 2019 že podaljšan. Ker je ugotovljena kršitev narekovala ugoditev zahtevi, se Vrhovno sodišče v presojo utemeljenosti ostalih vložnikovih navedb ni spuščalo.

12. Na podlagi 98.a člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 98. člena ZKP se sodna taksa ne določi, ker je bilo z izrednim pravnim sredstvom odločeno v obdolženčevo korist. 1 Prim. sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 3913/2018 z dne 12. 3. 2018, točka 21, sodba I Ips 399/2006 z dne 9. 11. 2006. 2 Prim. sodba XI Ips 36426/2018 z dne 10. 1. 2019.