Jedro

V sodni praksi je bilo že sprejeto stališče, da se glede samega temelja, torej podlage tožbenega zahtevka in same pravice odloči, toženi stranki pa naloži izdajo odločbe o odmeri, višini in izplačevanju te pravice.

Druga alineja prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 določa, da lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Tudi v danem primeru gre za takšno dejansko stanje, ko je prvostopenjsko sodišče v okviru ponovnega odločanja odpravilo odločbi tožene stranke in tožniku priznalo pravico do delne invalidske pokojnine. Toženi stranki pa je pravilno naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izda odločbo, s katero bo odločilo o odmeri višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posameznega mesečnega izplačila do plačila. Tožena stranka mora torej po odločitvi sodišča izdati nov upravni akt v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe, pri tem pa je vezano na pravno mnenje sodišča tako glede uporabe materialnega prava kot tudi glede vodenja postopka. Pri tem sodišče toženi stranki ni naložilo, kako mora odločiti, temveč kaj mora pri svoji odločitvi upoštevati. Zato so pritožbene navedbe, da je sodišče prejudiciralo odločitev o izplačevanju delne invalidske pokojnine s tem, ko je toženi stranki že naložilo, kako mora odločiti, neutemeljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 7. 2013 in št. ... z dne 26. 9. 2013 (I. točka izreka), tožeči stranki, kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, je priznalo pravico do delne invalidske pokojnine od 15. 4. 2013 do vključno 6. 1. 2014 (II. točka izreka), naložilo toženi stranki, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izda odločbo, s katero odloči o odmeri, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posamičnega mesečnega izplačila do plačila (III. točka izreka) in sklenilo, da mora toženka tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 454,45 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka se pritožuje tožena stranka. Meni, da je sodišče prejudiciralo odločitev o izplačevanju delne invalidske pokojnine s tem, ko je v nasprotju z 82. členom ZDSS-1 toženki že naložilo, kako mora odločiti. To je navedeno v 10. točki obrazložitve, zato je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. O pravici do izplačevanja delne invalidske pokojnine še ni bilo odločeno, tudi pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in o tem ni odločilo. Sodišče je v izpodbijani točki izreka sodbe že priznalo zakonske zamudne obresti od dne zapadlosti posamičnega mesečnega zneska do plačila, čeprav o pravici še ni bilo odločeno. Za priznanje zakonskih zamudnih obresti ni materialnopravne podlage, sodišče je zgolj navedlo, da obresti prizna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet pritožbene obravnave je izpodbijana III. točka izreka, ki določa, da je toženka dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izdati odločbo, s katero bo odločila o odmeri, višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posamičnega mesečnega izplačila do plačila. Takšnemu izreku ni mogoče očitati, da je sam s sabo v nasprotju ali da je v nasprotju z obrazložitvijo. Prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi jasno pove, zakaj je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 11. 7. 2013 in z dne 26. 9. 2013 in zakaj je tožniku kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni priznalo pravico do delne invalidske pokojnine od 15. 4. 2013 do 6. 1. 2013, ko je bil invalidsko upokojen.

6. Ravno v primerih kakor je ta je sodna praksa v skladu s 2. alinejo prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) sprejela stališče, da se glede samega temelja, torej podlage tožbenega zahtevka in same pravice odloči, toženi stranki, to je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa naloži izdajo odločbe o odmeri, višini in izplačevanju te pravice.

7. Druga alineja prvega odstavka 82. člena ZDSS-1, ki je pravni temelj za odločitev izpodbijane III. točka izreka, določa, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Tudi v danem primeru gre za takšno dejansko stanje, ko je prvostopenjsko sodišče, v okviru ponovnega odločanja, odpravilo odločbi tožene stranke in tožniku priznalo pravico do delne invalidske pokojnine. Toženi stranki pa je z izpodbijano III. točko izreka naložilo, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izda odločbo, s katero bo odločilo o odmeri višini in izplačevanju delne invalidske pokojnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti posameznega mesečnega izplačila do plačila.

8. Prvostopenjsko sodišče ni prejudiciralo vprašanja odmere, višine in izplačevanja delne invalidske pokojnine, niti ne zakonskih zamudnih obresti, temveč je to odločitev prepustilo v odločanje toženi stranki. Pri tem je toženo stranko, v skladu z 2. odstavkom 82. člena ZDSS-1 opozorilo, da mora upoštevati razloge, razveljavljene sodbe sodišča z dne 20. 5. 2015, ki se nanašajo na izplačevanje delne invalidske pokojnine s katerimi je v razlogih razveljavitvenega sklepa soglašalo tudi pritožbeno sodišče. 9. Tožena stranka mora torej po odločitvi sodišča izdati nov upravni akt v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe, pri tem pa je vezano na pravno mnenje sodišča tako glede uporabe materialnega prava kot tudi glede vodenja postopka. Pri tem sodišče toženi stranki ni naložilo, kako mora odločiti, temveč kaj mora pri svoji odločitvi upoštevati.

10. V zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvostopenjsko sodišče v 9. točki obrazložitve izrecno navede, da je tožena stranka v okviru izdaje odločbe dolžna odločiti tudi glede njih, ker je bil tako postavljen tožbeni zahtevek. Navedeno ne pomeni, da je prvostopenjsko sodišče o tem delu tožbenega zahtevka že odločilo.

11. Do sedaj navedeno je bistveno za rešitev pritožbene zadeve. Na podlagi tega je pritožbeno sodišče ob upoštevanju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.