Up-252/09

19. 3. 2009

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Roman Prosen, Škofja Loka, ki ga zastopa Vinko Šimc, odvetnik v Ljubljani, na seji 19. marca 2009

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2750/2008 z dne 3. 12. 2008 se sprejme v obravnavo.

2.Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži opravljanje izvršbe v zadevi, ki se pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki vodi pod št. I 1267/96.

Obrazložitev

1.Pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) je vložil ugovor po izteku roka, v katerem je uveljavljal, da je predlog za izvršbo vložila oseba (Posojilnica Bank Celovec), ki v času vložitve predloga ni več obstajala. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo predlog za izvršbo. Po pritožbi upnice (Posojilnice Bank Borovlje) je Višje sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožnikov ugovor po izteku roka zavrnilo. Odločitev temelji na stališču, da je v predlogu za izvršbo sicer navedena neobstoječa pravna oseba, da pa tega dejstva ni mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka, saj ne gre za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, in ki bi nastopilo po izvršljivosti odločbe (56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ). Poleg tega naj bi bila upnica kot obstoječa pravna oseba (in pravna naslednica) navedena v sklepih sodišč vseh treh stopenj, ki so postali pravnomočni. Sposobnost biti stranka pa naj bi se preizkušala glede stranke, ki nastopa v sedanji fazi izvršilnega postopka. V pravnomočne sklepe naj Višje sodišče ne bi moglo poseči, posledično pa tudi ne v sklep o izvršbi.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravic iz 14., 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da je Višje sodišče odločilo drugače kot v drugem, v bistvenih okoliščinah enakem primeru, v katerem je Vrhovno sodišče s sklepom št. II Ips 372/2004 z dne 17. 3. 2005 na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti sprejelo stališče, da gre v primeru, kadar vloži predlog za izvršbo neobstoječa oseba, za vprašanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka izvršilnega postopka, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka ter ne glede na fazo izvršilnega postopka, ne pa za ugovorni razlog, ki ga ni mogoče uveljaviti z ugovorom po izteku roka. Dodaja, da kadar vloži predlog za izvršbo neobstoječa oseba, gre po mnenju Vrhovnega sodišča za napako, ki je ni mogoče odpraviti, zato je treba razveljaviti opravljena izvršilna dejanja in zavreči izvršilni predlog. To stališče naj bi bilo v sodni praksi enotno in ustaljeno. Pritožnik se pri tem sklicuje na že naveden sklep št. II Ips 372/2004 ter sklepe Vrhovnega sodišča št. II Ips 186/98 z dne 31. 3. 1999, št. II Ips 157/2000 z dne 20. 9. 2000 in št. II Ips 47/2001 z dne 22. 8. 2001. Stališča o omejitvi razlogov v ugovoru po izteku roka le na prave opozicijske ugovorne razloge (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) in o omejitvi preizkusa sposobnosti biti stranka na trenutno fazo izvršilnega postopka kot tudi o nemožnosti posega v pravnomočne sklepe, ki se nanašajo na upnico kot obstoječo pravno osebo, tako po mnenju pritožnika, niso le očitno napačna, temveč pomenijo tudi neobrazložen odstop od ustaljene in enotne sodne prakse.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine. Zlasti bo presodilo, ali je bila pritožniku kršena pravica do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave.

4.Za pritožnika bi nadaljevanje izvršilnega postopka, navedenega v 2. točki izreka, lahko pomenilo nastanek težko popravljivih škodljivih posledic. Nadaljevanje izvršilnega postopka zoper pritožnika pomeni poseg v osebno premoženje pritožnika, ki bi ga bilo ob morebitni kasnejši ugoditvi ustavni pritožbi težko popraviti, saj bi kupec po pravnomočnosti sklepa o izročitvi na nepremičnini, ki je predmet javne dražbe, oklicane 25. 3. 2009, pridobil lastninsko pravico. Za nasprotno stranko, to je upnico, pa odlog izvršilnega postopka ne more povzročiti težko popravljivih posledic. Odlog zanjo pomeni le, da bo sodišče lahko nadaljevalo izvršilni postopek po odločitvi Ustavnega sodišča v tej zadevi. Prav tako odlog ne povzroča težko popravljivih posledic upnikom iz drugih izvršilnih postopkov št. In 10/2009 (prej In 278/2003) in št. In 70/2007, v katerih je prav tako odrejena prodaja iste nepremičnine. Terjatev nasprotne stranke postopka z ustavno pritožbo, ki je po vrstnem redu poplačil na prvem mestu, kot to izhaja iz zemljiške knjige, je namreč tako visoka, da iz kupnine od prodaje nepremičnine upniki, ki so v vrstnem redu poplačil za njo, ne bi bili poplačani. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS), ki se po 49. členu ZUstS smiselno uporablja tudi za postopek z ustavno pritožbo, do svoje končne odločitve zadržalo izvršbo v zadevi, navedeni v 2. točki izreka tega sklepa. Zadržanje pomeni, da sodišče do končne odločitve Ustavnega sodišča ne sme opravljati nadaljnjih izvršilnih dejanj.

5.Senat je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 40. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: namestnica predsednika senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Mitja Deisinger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Marija Krisper Kramberger Namestnica predsednika senata

7. 10. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Romana Prosena, Škofja Loka, ki ga zastopa Vinko Šimc, odvetnik v Ljubljani, na seji 7. oktobra 2009

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2750/2008 z dne 3. 12. 2008 se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) je vložil ugovor po izteku roka, v katerem je uveljavljal, da je predlog za izvršbo vložila oseba (Posojilnica Bank Celovec), ki v času vložitve predloga ni več obstajala. Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo predlog za izvršbo. Po pritožbi upnice (Posojilnice Bank Borovlje) je Višje sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožnikov ugovor po izteku roka zavrnilo. Odločitev temelji na stališču, da je v predlogu za izvršbo sicer navedena neobstoječa pravna oseba, da pa tega dejstva ni mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka, saj ne gre za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev in ki bi nastopilo po izvršljivosti odločbe (56. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ). Poleg tega naj bi bila upnica kot obstoječa pravna oseba (in pravna naslednica) navedena v sklepih sodišč vseh treh stopenj, ki so postali pravnomočni. Sposobnost biti stranka pa naj bi se preizkušala glede stranke, ki nastopa v sedanji fazi izvršilnega postopka. V pravnomočne sklepe naj Višje sodišče ne bi moglo poseči, posledično pa tudi ne v sklep o izvršbi.

2.Pritožnik uveljavlja kršitev pravic iz 14., 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da je Višje sodišče odločilo drugače kot v drugem, v bistvenih okoliščinah enakem primeru, v katerem je Vrhovno sodišče s sklepom št. II Ips 372/2004 z dne 17. 3. 2005 na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti sprejelo stališče, da gre v primeru, kadar vloži predlog za izvršbo neobstoječa oseba, za vprašanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka izvršilnega postopka, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka ter ne glede na fazo izvršilnega postopka, ne pa za ugovorni razlog, ki ga ni mogoče uveljaviti z ugovorom po izteku roka. Dodaja, da kadar vloži predlog za izvršbo neobstoječa oseba, gre po mnenju Vrhovnega sodišča za napako, ki je ni mogoče odpraviti, zato je treba razveljaviti opravljena izvršilna dejanja in zavreči izvršilni predlog. To stališče naj bi bilo v sodni praksi enotno in ustaljeno. Pritožnik se pri tem sklicuje na že naveden sklep št. II Ips 372/2004 ter sklepe Vrhovnega sodišča št. II Ips 186/98 z dne 31. 3. 1999, št. II Ips 157/2000 z dne 20. 9. 2000 in št. II Ips 47/2001 z dne 22. 8. 2001. Stališča o omejitvi razlogov v ugovoru po izteku roka le na prave opozicijske ugovorne razloge (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) in o omejitvi preizkusa sposobnosti biti stranka na trenutno fazo izvršilnega postopka kot tudi o nemožnosti posega v pravnomočne sklepe, ki se nanašajo na upnico kot obstoječo pravno osebo, tako po mnenju pritožnika niso le očitno napačna, temveč pomenijo tudi neobrazložen odstop od ustaljene in enotne sodne prakse.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-252/09 z dne 19. 3. 2009 sprejel v obravnavo, hkrati je do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržal izvršbo v zadevi, ki se pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki vodi pod št. I 1267/96. O sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Višje sodišče v Ljubljani.

4.Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana nasprotni stranki v izvršilnem postopku, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev ustavne pritožbe.

B.

5.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov pred Ustavnim sodiščem, mora izkazovati pravni interes. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (sklep št. Up-29/93 z dne 17. 5. 1995, OdlUS IV, 155). Okoliščina, da je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, Ustavnemu sodišču ne preprečuje, da pri odločanju o njej preveri obstoj procesnih predpostavk.

6.Ustavno sodišče je ugotovilo, da je med trajanjem postopka pred tem sodiščem že Vrhovno sodišče na zahtevo za varstvo zakonitosti s sklepom št. II Ips 398/2009 z dne 23. 6. 2009 izpodbijano sodno odločbo spremenilo tako, da je pritožbo upnice (Posojilnice Bank Borovlje) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker je bila izpodbijana sodna odločba spremenjena v korist pritožnika, pritožnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. S tem je prenehalo veljati tudi začasno zadržanje izvršbe iz 2. točke sklepa Ustavnega sodišča št. Up-252/09 z dne 19. 3. 2009.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik