Jedro

V obravnavanem primeru je tožnik nasprotuje izpodbijanemu sklepu in smiselno predlaga njegovo odpravo, ter navaja, da zadeva, zaradi katere je izrečena kazen in globa še ni končana. Kolikor tožnik s tem izpodbija izvršilni naslov, sodišče pojasnjuje, da se s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo in da je na veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. To pa velja tudi za sodišče.

V upravnem sporu glede davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi vse obvezne sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.

Izrek

I.Tožba zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije DT 4933-77564/2018-4 z dne 21. 4. 2021 se zavrne.

II.Tožba zoper sklepe Finančne uprave Republike Slovenije DT 4933‑47982/2018‑4, DT 4933-77565/2018-4, DT 4933-47993/2018-4 in DT 4933-47985/2018-4, vsi z dne 21. 4. 2021, se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) odločila, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba, in sicer je tožnik dolžan plačati stroške postopka v znesku 20,00 EUR in stroške izdaje tega sklepa v v višini znesku 10,00 EUR. Obveznost tožnika temelji na izvršilnem naslovu sklep EDST 873/2018 z dne 22. 5. 2018, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani in ki je postal izvršljiv 22. 6. 2018 (1. točka izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih prejemkov, ki jih tožnik prejema pri svojem delodajalcu z v izreku opisanimi zakonskimi omejitvami (2. točka izreka). Delodajalcu se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi tožnikove denarne prejemke do višine dolgovane denarne obveznosti po sklepu in prenese oziroma izvršuje prenose zarubljenih denarnih sredstev na prehodni podračun kot je naveden. Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje denarnih prejemkov, do katerega pride po vročitvi sklepa (3. točka izreka). Delodajalcu se prepoveduje izplačati zarubljeni del prejemkov tožniku (4. točka izreka). Vse stroške davčne izvršbe nosi tožnik (5. točka izreka). Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (6. točka izreka). Ugovor delodajalca zoper sklep o davčni izvršbi ne zadrži njegove izvršitve (7. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani (predlagatelj izvršbe) v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) davčnemu organu poslal predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z v izreku navedenim izvršilnim naslovom. Po 156. členu ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Ker tožnik ni poravnaval dolgovane obveznosti, je zoper njega v skladu s 143. členom ZDavP-2 začeta davčna izvršba. V skladu s 146. členom ZDavP-2 je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Davčni organ navaja člene 162, 159, 160, tretji odstavek 93. člena, 163. člen, 157. člen, 164. člen in 165. člen ZDavP-2, ki jih citira.

3.Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo. Izpodbijani sklep vsebuje vse obvezne sestavine v skladu s 151. členom ZDavP-2. Prihaja le do določenih pomanjkljivosti pri navedbi številke, datuma izdaje in izdajatelja sklepa, ki je podlaga za predmetno izvršbo izrečene globe. Iz spisa izhaja, da izvršilni naslov za izterjavo sodne takse z datumom izvršljivosti 22. 6. 2018 v znesku 20,00 EUR predstavlja sklep EPVDp 76/2018 z dne 10. 5. 2018, ki ga je izdalo Višje sodišče v Ljubljani (v izpodbijanem sklepu je zmotno naveden sklep EDST 873/2018 z dne 22. 5. 2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani). Pritožbeni organ pojasnjuje, da gre za pisno pomoto, ki na samo odločitev ne vpliva in da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo. Ker odmerjena obveznost ni bila poravnana v roku, je predlagatelj izvršbe potrdil izvršljivost izvršilnega naslova in davčnemu organu podal predlog za izterjavo. Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen v tej zadevi izvršilni naslov, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dejstva, ki so v njem potrjena se skladno s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Potrdilo o izvršljivosti se lahko izpodbija pri organu, ki je potrdil izvršljivost, in ne v postopku davčne izvršbe. Pritožbeni organ tudi ni pristojen za ustavitev postopka davčne izvršbe. Izvršilni naslov predstavlja sklep EPVDp 76/2018, ki ga je izdalo Višje sodišče v Ljubljani, na podlagi katerega se terja sodna taksa EDST 873/2018, ki je postala izvršljiva dne 22. 6. 2018. Predmetni sklep je bil tožniku izdan v zadevi zavrnitve tožnikove pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani EPVD 129/2018 z dne 9. 3. 2018, obenem pa mu je bila izrečena tudi sodna taksa kot stroški pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR. Toženka ugotavlja, da se obdolžilni predlog in sklep VII KJp 49382/2020, ki ju tožnik prilaga pritožbi, nanašata na obtožni predlog zoper obdolžena policista zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ), in ne na sklep EPVDp 76/2018 z dne 10. 5. 2018.

4.Tožnik vlaga laično tožbo, v kateri izpodbija več sklepov o davčni izvrši na denarne prejemke tožnika in navaja številke sklepov in sicer: DT 4933-77564/2018-4, DT 4933-47982/2018-4, DT 4933-77565/2018-4, DT 4933-47993/2018-4 in DT 4933-47985/2018-4, vsi z dne 21. 4. 2021 ter navaja posamezne zneske. Smiselno predlaga odpravo navedenih sklepov o izvršbi. Navaja, da je podal pritožbo, ugovor in drugo ter da zadeva, zaradi katere je bila izrečena kazen in globa, še ni končana. Navaja, da še ni izrabil vseh pravnih sredstev in možnosti ter kot dokaz prilaga kopiji vloženega obtožnega predloga zoper policista ter Sklep VII Kp 49382/2020 Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5. 3. 2021.

5.Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

6.Sodišče je skladno s sodno prakso1 s pozivom z dne 23. 12. 2021 tožnika pozvalo, da v roku 15 dni od dneva prejema vloži samostojne tožbe zoper sklepe davčnega organa DT 4933-47982/2018-4, DT 4933-77565/2018-4, DT 4933-47993/2018-4 in DT 4933-47985/2018-4, vsi z dne 21. 4. 2021 in ga opozorilo na taksno obveznost. Sodišče je tožnika tudi opozorilo, da bo v primeru nevložitve samostojnih tožb, obravnavalo le tožbo zoper prvo navedeni izpodbijani akti (tj. sklep Finančne uprave Republike Slovenije DT 4933-77564/2018-4 z dne 21. 4. 2021), v ostalem pa da bo tožbo zavrglo.

K I. točki izreka

7.Tožba ni utemeljena.

8.Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi davčnega organa in toženke, ki je odgovorila na pritožbene navedbe in dodatno argumentirala odločitev, strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter jih posebej ne navaja, glede tožbenih ugovorov pa še dodaja:

9.Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. V obravnavanem primeru je izvršilni naslov za izterjavo sodne takse z datumom izvršljivosti 22. 6. 2018 sklep EPVDp 76/2018 z dne 10. 5. 2018 Višjega sodišča v Ljubljani, kar pojasni toženka, pri čemer navede, da gre v izreku izpodbijanega sklepa za zmotno navedeno številko EDST 873/2018 z dne 22. 6. 2018. Toženka navaja podatke iz upravnega spisa in ugotavlja, da gre v tem primeru za pisne pomote, ki na odločitev ne vplivajo, kar je tudi pojasnila, s čimer se strinja tudi sodišče in tožnik temu tudi ne nasprotuje. V zadevi pa tudi ni sporno, da tožnik svoje obveznosti po navedenem izvršilnem naslovu do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil, saj tožnik temu dejstvu tudi ne oporeka.

---

11 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 123/2017 z dne 15. 11. 2017.

10.V obravnavanem primeru je tožnik nasprotuje izpodbijanemu sklepu in smiselno predlaga njegovo odpravo, ter navaja, da zadeva, zaradi katere je izrečena kazen in globa še ni končana. Kolikor tožnik s tem izpodbija izvršilni naslov, sodišče pojasnjuje, da se s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo in da je na veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. To pa velja tudi za sodišče.

11.V upravnem sporu glede davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi vse obvezne sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2. Izpodbijani sklep, kot pravilno navaja tudi toženka, ob upoštevanju popravka napake v številkah, kot je navedla toženka, vsebuje vse obvezne sestavine po ZDavP-2. V zadevi gre za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti po prvem odstavku 146. člena ZDavP-2, po katerem je izvršilni naslov med drugim sklep, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti oziroma predlagatelj izvršbe, kar je v konkretnem primeru Sklep EPVDp 76/2018 z dne 10. 5. 2018 Višjega sodišča v Ljubljani, opremljen s klavzulo izvršljivosti z dne 22. 6. 2018. Da tožnik glede na veljaven izvršilni naslov obveznosti ni poravnal, pa v zadevi tudi ni sporno. Sodišče skladno z navedenim ugotavlja, da navajanja tožnika v zvezi z začetim kazenskim postopkom zoper policista v tej zadevi niso pravno relevantna.

12.Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (ničnost), je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj pravno relevantnega dejanskega stanja tožnik konkretizirano ne osporava.

K II. točki izreka

14.Tožba ni dovoljena.

15.Tožnik v tožbi izpodbija več različnih sklepov o izvršbi in sicer: DT 4933-47982/2018-4, DT 4933-77565/2018-4, DT 4933-47993/2018-4 in DT 4933-47985/2018-4, vsi z dne 21. 4. 2021, ki se nanašajo na različne izvršilne naslove.

16.Po presoji sodišča v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov iz 35. člena ZUS-1.2 Ker tožnik po posebnem pozivu sodišča z dne 23. 12. 2021, da naj navede, ali sodišče obravnavano tožbo zoper navedene sklepe šteje kot samostojne tožbe, pri čemer ga je, upoštevaje določbe 2. člena ZUS-1 na podlagi 31. člena ZUS-1 opozorilo na to pomanjkljivost in ga pozvalo, da pomanjkljivost odpravi, na poziv sodišča ni odgovoril, niti ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, je sodišče tožbo zoper navedene sklepe zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.

---

11 Glej Sklep VS RS I Up 189/2012 z dne 10. 5. 2012.

22 Ki določa, da lahko tožnik z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 143, 143/1, 146, 151 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 31, 31/2, 35

Pridruženi dokumenti*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.