Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi v primeru odločanja o prekršku s plačilnim nalogom mora biti kršitelju zagotovljena pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve.
Izpodbijani plačilni nalog se razveljavi in se zadeva vrne Postaji prometne policije K. v novo odločanje.
A. 1. J.H. je bil z uvodoma navedenim pravnomočnim plačilnim nalogom Postaje prometne policije K. spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki b sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, to je prekoračitve omejitve dovoljene hitrosti vožnje, in prekrška po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 237. člena ZVCP-1, ker pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja. Izrečena mu je bila enotna globa 40.000 SIT in stranska sankcija 1 kazenska točka v cestnem prometu.
2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec H.J. Navaja, da je ustavljeni voznik ob policijski kontroli dejal, da pri sebi nima vozniškega dovoljenja in da je njegovo ime J.H., ter povedal datum rojstva, naslov prebivališča in zaposlitev. Policist je te podatke o storilcu preveril preko OKC Policijske uprave K. in jih zapisal v izpodbijani plačilni nalog, vendar pa je bilo po njegovi pravnomočnosti ugotovljeno, da voznik ustavljenega vozila dejansko ni bil J.H., temveč se je zanj izdajal A.R. Vrhovni državni tožilec zato trdi, da je bil J.H. z očitanim prekrškom seznanjen šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, ko je na dom dobil obvestilo Davčne uprave Republike Slovenije, da ni plačal globe za prekršek, zato mu v postopku o prekršku ni bila dana možnost, da se o njem izjavi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.
B.
3. Ugotavljanje odločilnih dejstev v postopku pred prekrškovnim organom (hitri postopek) po določbi prvega odstavka 55. člena ZP-1 poteka brez odlašanja, hitro in enostavno, kar velja še posebej takrat, ko se o prekršku odloči s plačilnim nalogom, ki je namenjen predvsem obravnavi enostavnih dejanskih stanov. Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku (drugi odstavek 57. člena ZP-1), se namreč kršitelju po določbi drugega odstavka 57. člena ZP-1 izda in vroči takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav. Vendar pa ima vrhovni državni tožilec prav, da morajo biti kršitelju tudi v teh položajih zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 18.3.1999, opr. št. Up-120/97), med njimi zlasti pravica, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih zadeve (22. člen Ustave, drugi odstavek 55. člena ZP-1). Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1. 4. Vozniku, ki je bil ustavljen ob policijski kontroli Postaje prometne policije K. dne 10.8.2006, je bil izpodbijani plačilni nalog s poukom o pravici do pravnega sredstva izdan in vročen takoj na kraju storitve prekrška, kar je potrdil s podpisom. Osebi, zoper katero je uradna oseba prekrškovnega organa tega dne vodila postopek zaradi storitve uvodoma navedenih prekrškov, je bila torej neposredno dana možnost, da se izjavi o prekršku, zato očitek bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1 ni utemeljen. Trditev zahteve, da ta možnost ni bila dana dejanskemu storilcu temveč drugi osebi, se opira na nova dejstva, ki v izpodbijani pravnomočni odločbi (plačilnem nalogu) niso bila ugotovljena, zato po vsebini predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).
5. Vendar pa v primeru, ko nastane Vrhovnemu sodišču pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v odločbi, zoper katero je vložena, s sodbo, s katero odloči o zahtevi za varstvo zakonitosti, to odločbo razveljavi na podlagi določbe 427. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1. Kot opozarja vrhovni državni tožilec, iz dopisa Postaje prometne policije K. z dne 7.5.2007 izhaja, da v obravnavani zadevi v postopku dejansko ni sodeloval storilec J.H., zoper katerega je bil izdan izpodbijani plačilni nalog, ampak druga oseba, to je po kasnejših ugotovitvah prekrškovnega organa A.R. Ob upoštevanju okoliščin iz podrobne obrazložitve navedenega dopisa in priloženega potnega naloga za vozilo, s katerim je prišlo do storitve prekrškov, obstaja precejšen dvom v pravilnost ugotovitve izpodbijanega plačilnega naloga, da je bil storilec očitanih prekrškov in oseba, udeležena v postopku pred prekrškovnim organom, J.H. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni plačilni nalog razveljavilo (427. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadevo vrnilo Postaji prometne policije K. v novo odločanje.