Jedro

Pri odmeri višine preživnine je sodišče pravilno izhajalo iz dejstva, da so predlagateljičine zmožnosti precej skromne – nima premoženja večje vrednosti, stanovanje, v katerem živi, pa je last njenega brata. Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec zaposlen in zasluži približno 1.400 EUR mesečno. Njegovi prihodki so znatno višji od predlagateljičinih. Predlagateljičina invalidnost predstavlja odločilni dejavnik, saj je dokazano, da se predlagateljica trudi najti zaposlitev, pri tem pa ni uspešna, ker je nihče ne želi zaposliti le za štiri ure. Pritožbeno sodišče zato ne sledi posplošenim pritožbenim zatrjevanjem, da bi si lahko ustvarila dodatni zaslužek z raznimi priložnostnimi deli. Glede na bistveno boljše pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca ter predlagateljičino invalidnost predstavlja odločitev sodišča o porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ravnovesje med potrebami otroka in zmožnostmi njegovih staršev, pa čeprav je večji angažma pri skrbi in vzgoji na strani nasprotnem udeležencu, ki mu je mld. sin (tudi) zaupan v varstvo in vzgojo.

Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi s predlagateljičinim razkošnejšim življenjskim stilom. Avta v ta okvir ni moč uvrstiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo udeleženca sklenila 15. 3. 2006 na A. (I. točka izreka), ter mld. sina B. B., roj. ... 2005, zaupalo v varstvo in vzgojo očetu, pri katerem ima tudi stalno bivališče in naslov za vročanje pošiljk (II. točka izreka). Predlagateljici je naložilo plačevanje mesečne preživnine v višini 90 EUR (III. točka izreka) in določilo stike med njo in sinom, ki potekajo skladno s sprotnim sporazumnim dogovorom med staršema, upoštevajoč želje in potrebe mld. sina, vendar najmanj vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje zvečer, pri čemer za prevoz B. na stike starša poskrbita izmenično (IV. točka izreka). Postopek je v delu, ki se nanaša na sina udeležencev C. C., roj. ... 2002, ustavilo (V. točka izreka) in v VI. točki izreka odločilo, da udeleženca postopka nosita vsak svoje stroške.

2. Zoper odločitev v III. točki izreka, v kateri je urejena preživninska obveznost, vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlagateljici naloži plačevanje mesečne preživnine v višini 170 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik obsegu in višini potrebnih stroškov za preživljanje mld. B. ne oporeka. Opozarja pa, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določilo 183. člena Družinskega zakonika (DZ), ki staršem nalaga, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Otrok mu je dodeljen v varstvo in vzgojo in je večino časa pri njem, nasprotna udeleženka pa z njim bolj poredkoma vzdržuje stike. Zato preživninska obveznost med starša ni pravično porazdeljena. Predlagateljičina invalidnost ne more biti odločilna, da bi nosila le nekaj manj kot 27 % otrokovih preživninskih potreb. Za delo je še vedno sposobna in bi si lahko iskala tudi razna priložnostna dela, s katerimi bi si ustvarila dodatni zaslužek. Po drugi strani pa živi nekoliko razkošnejši življenjski stil, saj s svojim sedanjim partnerjem redno in pogosto hodi na morje; omislila pa si je tudi nov avto, za katerega plačuje leasing obrok v višini 120 EUR.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri določitvi preživninske obveznosti izhajalo iz določbe 189. člena DZ, ki kot kriterij izpostavlja potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Predlagateljica ni zaposlena in prejema nadomestilo za invalidnost v višini 411,84 EUR. To je njen edini dohodek, pri preživljanju pa ji pomagata tudi starša. 6. Pri odmeri višine preživnine je sodišče izhajalo iz dejstva, da so predlagateljičine zmožnosti precej skromne – nima premoženja večje vrednosti, stanovanje, v katerem živi, pa je last njenega brata. Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec zaposlen in zasluži približno 1.400 EUR mesečno. Njegovi prihodki so znatno višji od predlagateljičinih, kar ugotavlja sodišče prve stopnje v 22. točki obrazložitve, v kateri je jasno in prepričljivo argumentiralo svojo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena. Predlagateljičina invalidnost predstavlja odločilni dejavnik, saj je dokazano, da se predlagateljica trudi najti zaposlitev, pri tem pa ni uspešna, ker je nihče ne želi zaposliti le za štiri ure. Pritožbeno sodišče zato ne sledi posplošenim pritožbenim zatrjevanjem, da bi si vendarle lahko ustvarila dodatni zaslužek z raznimi priložnostnimi deli.

7. Predlagateljica pa je dolžna preživljati tudi že polnoletnega sina C., kateremu zaenkrat plačuje naročnino za telefon. Glede na bistveno boljše pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca ter predlagateljičino invalidnost predstavlja odločitev sodišča o porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ravnovesje med potrebami otroka in zmožnostmi njegovih staršev, pa čeprav je večji angažma pri skrbi in vzgoji na strani nasprotnem udeležencu, ki mu je mld. sin (tudi) zaupan v varstvo in vzgojo.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi s predlagateljičinim razkošnejšim življenjskim stilom. Avta v ta okvir ni moč uvrstiti, poleg tega pa sodišče stroškov, ki jih ima predlagateljica z njim, pri presoji preživninske obveznosti niti ni upoštevalo. Preživljanje časa na morju pa je po zatrjevanjih predlagateljice vezano na nepremičnino, ki jo ima v lasti njen novi prijatelj, in tudi stroške bivanja krije on.

9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato jo je zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.