Jedro

Drži, da je upnik s sklepom In 1014/2011 z dne 12. 11. 2018 dosegel razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011, s katerim je ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Vendar na podlagi te odločitve (razveljavitve potrdila o pravnomočnosti) ni bila sprejeta druga spremenjena ali nova odločitev o ugovoru. Konstitutivni učinek odprave potrdila o pravnomočnosti odločitve namreč ne pomeni ukinitev odločitve. Odločitev še naprej pravno učinkuje vse do trenutka vložitve pravnega sredstva stranke in razveljavitve ali spremembe s strani drugostopenjskega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi I 1817/2018 (pravilno I 1817/2017) z dne 18. 10. 2017 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Hkrati je razveljavilo tudi zaznambo sklepa o izvršbi I 1817/2017 z dne 18. 10. 2017 v zemljiški knjigi ter upniku naložilo, da mora dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovora v znesku 443,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Upnik v pravočasni pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek, in sicer drugi sodnici. Bistvo pritožbe je, da je nosilni razlog izpodbijane odločitve, da naj bi bil sklep o ugovoru In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011 pravnomočen, zmoten. Upnik povzema potek postopka In 1014/2011 po tem, ko je dne 5. 12. 2017 vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 20. 12. 2011. Poudari, da mu je bil sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti z dne 12. 11. 2018 vročen 15. 11. 2018, kot priloga pa mu je bil vročen sklep z dne 20. 12. 2011. Sodišče je pravnomočnost obeh sklepov (z dne 12. 11. 2018 in 20. 12. 2011) ugotovilo na isti dan, to je 27. 11. 2018. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Če je sodišče s sklepom z dne 12. 11. 2018 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o ugovoru In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011 in je sklep postal pravnomočen 27. 11. 2018, sklep z dne 20. 12. 2011 ne more postati pravnomočen istega dne (27. 11. 2018). Sodišče bi moralo glede na vlogo upnika z dne 5. 12. 2017 predhodno odločiti o razveljavitvi vseh procesnih dejanj izvršbe in upniku končno vročiti tudi ostale odločbe in listine spisa, saj je v sklepu 12. 11. 2018 nesporno ugotovilo, da upnik ni podpisal nobene vročilnice v postopku In 1014/2011. Sodišče je tudi spregledalo, da je upnik v vlogi z dne 5. 12. 20171 izrecno nasprotoval vsem navedbam dolžnika. Sodišče bi moralo odločiti o tej vlogi in ugovor dolžnika zavrniti. Nasprotno je sodišče potrdilo pravnomočnost sklepa z dne 20. 12. 2011 na dan 27. 11. 2018, brez da bi upniku vročilo ugovor dolžnika in ga pozvalo na odgovor. Sodišče bi nenazadnje lahko štelo vlogo z dne 5. 12. 2017 kot pritožbo zoper vse izdane sklepe, tudi zoper sklep 20. 12. 2011, saj je iz narave in opisa navedb jasno, da je bila upniku kršena pravica do izjave. Upnikovo stališče je, da ne gre za ponovno odločanje o isti stvari, saj sodišče vsebinsko o prenehanju upnikove terjatve ni odločalo. Ugovor dolžnika je sam po sebi nesklepčen, ugoditev ugovoru v In 1014/2011 pa temelji na domnevi, da upnik nanj ni odgovoril, kar pa kot navedeno zgoraj ne drži. Meni, da gre v konkretnem primeru za očitno nepošteno odločitev, ki nasprotuje vrednotam in temeljem, katere bi sodstvo moralo varovati.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obstoj potrdila o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo, da je bilo pisanje (odločba) stranki vročeno in se ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom. Domneva se, da je potekel rok za vložitev pravnega sredstva in se stranki nista pritožili.

6. Pravnomočnost in izvršljivost ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo,2 in sme samo tudi razveljaviti neupravičeno potrdilo (drugi odstavek 42. člena ZIZ).3 Praviloma sodišče, ki ni izdalo odločbe, torej sodišče, ki odloča v drugi zadevi, ne more odločati o upravičenosti potrdila o pravnomočnosti.4

7. V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče utemeljuje odločitev s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011. Na njem je potrjeno, da je odločitev postala pravnomočna 27. 11. 2018. Na to potrjeno pravnomočnost (potrdilo) je izvršilno sodišče v predmetnem postopku vezano. Glede na zgoraj pojasnjeno, bi moral upnik doseči razveljavitev potrdila o pravnomočnosti v postopku In 1014/2011. V njem bi moral tudi uveljavljati vse kar uveljavlja v okviru pritožbe, to je kršitve v zvezi z istočasnim vročanjem sklepa o razveljavitvi pravnomočnosti in sklepa o ugovoru ter vročanjem poziva za odgovor na ugovor in sklepa o izvršbi, obravnavo vlog strank in nastopom pravnomočnosti. Te pritožbene navedbe so v obravnavani zadevi glede na vezanost sodišča na potrdilo o pravnomočnosti sklepa In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011 nerelevantne. Sodišče druge stopnje se zato do njih ni opredeljevalo.

8. Drži, da je upnik s sklepom In 1014/2011 z dne 12. 11. 2018 dosegel razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011,5 s katerim je ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Vendar na podlagi te odločitve (razveljavitve potrdila o pravnomočnosti) ni bila sprejeta druga spremenjena ali nova odločitev o ugovoru. Konstitutivni učinek odprave potrdila o pravnomočnosti odločitve namreč ne pomeni ukinitev odločitve. Odločitev še naprej pravno učinkuje vse do trenutka vložitve pravnega sredstva stranke in razveljavitve ali spremembe s strani drugostopenjskega sodišča. 9. Z razveljavitvijo potrdila in vročitvijo sklepa o ugovoru je bilo upniku v postopku In 1014/2011 omogočeno izpodbijanje sklepa o ugovoru.6 Kot izhaja iz listin spisa, upnik pritožbe ni vložil in sodišče je v zadevi (ponovno) izdalo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o ugovoru z dne 20. 12. 2011, in sicer dne 27. 11. 2018. Nanj je sodišče, ki vodi postopek I 1817/2017 v tej (drugi) predmetni zadevi vezano.

10. S pravnomočnostjo je sodna odločba pridobila nespremenljivost in avtoriteto vsebinske odločitve.7 V interesu pravnega reda ter ekonomske in socialne varnosti je preprečiti ponavljanje postopkov v isti zadevi, kjer gre za isto stvar (objekt) in za isto osebo (subjekt), ne glede na to, ali je bila s pravnim aktom zadeva pravilno rešena. Pravnomočna odločitev zavezuje sodišče, ki odloča o sporu, da spoštuje prej sprejeto odločitev.

11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je upnik v zadevi In 1014/2011 zoper istega dolžnika uveljavljal isto terjatev iz istega izvršilnega naslova, kot jo uveljavlja v tem postopku. S sklepom In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011 je sodišče o ugovoru dolžnika, da je terjatev poplačana in je zato prenehala, že vsebinsko odločilo. Dolžnikove navedbe o poplačilu terjatve z upnikovo odtujitvijo kmetijskih strojev in pripomočkov, krav in sečnjo lesa je štelo za resnične, ker upnik tem navedbam ni nasprotoval. Ker je odločitev o ugoditvi ugovoru dolžnika In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011 opremljena s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče, ki je izdalo sklep, torej pristojno sodišče, je podana zahteva po spoštovanju prepovedi ponovne odločitve o isti stvari.8 Ni namreč v nasprotju s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije), če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, ko je bilo v prejšnjem izvršilnem postopku s sklepom vsebinsko odločeno o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo torej, ko je zaradi ugovornih navedb o poplačilu ugovoru dolžnika ugodeno.9 Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem obstoju negativne procesne predpostavke utemeljeno ugovoru ugodilo. V posledici uspešnega ugovora je upniku pravilno naložilo, da dolžniku povrne stroške ugovora.

12. Pritožbeno zatrjevanje o nepravnomočnem sklepu In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011 (odločitev o ugovoru) in posledično nepravilni odločitvi, je po obrazloženem zavrniti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je odločitev sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Sodišče druge stopnje še dodaja, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti ne le na prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, temveč tudi, ali teče med istima strankama za izterjevano terjatev drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, t.i. visečnost izvršbe (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če ugotovi, da teče drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, izvršbe ne dovoli in predlog za izvršbo zavrže10. 14. Upnik ni uspel s pritožbo, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbenimi navedbami o vsebinski neutemeljenosti ugovora k pritožbeni presoji odločitve o obstoju procesnih predpostavk ni pripomogel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Zahteva za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v zadevi In 1014/2011. 2 Gre za deklaratorni pravni akt, s katerim sodišče potrdi pravnomočnost odločitve, ko so izpolnjene zakonsko zahtevane predpostavke. 3 Po ustaljeni sodni praksi je določbo drugega odstavka 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti (III Ips 101/2006, VSL sklep II Cpg 1818/2014). 4 Galič, Jan, Jenull: ZIZ; Komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 151, tudi VSL sklep II Cp 4030/2010. 5 Potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 20. 12. 2011, in sicer z nastopom dne 5. 1. 2012. 6 Upnik ne navaja, da je vložil pritožbo. 7 Okoliščina, da pravnomočno zaključenega sodnega postopka ni mogoče obnoviti, tudi če se sodba izkaže za nepravilno, torej nepravično, dokazuje, da je zakonodajalec z institutom pravnomočnosti višje vrednotil pravno varnost in pravni mir kot pravičnost. 8 Pravnomočna odločitev preprečuje ponovno vsebinsko odločanje o istem zahtevku, ki temelji na istih dejstvih, med istimi strankami (VSL sklep III Ip 2394/2018). 9 Up-206/02, VSM sklep I Ip 1070/2016. Neuspešno zaključen izvršilni postopek iz različnih nevsebinskih razlogov ni ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika. 10 VSM sklep I Ip 497/2014, VSM sklep I Ip 1084/2016.