Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom in delno sodbo odločilo, da se sprememba tožbe z dne 30. 9. 2019 dovoli (I. točka izreka); da sta nična pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu v CHF in sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, notarski zapis z dne 21. 4. 2008, sklenjen med tožnikoma, Romeo Stanič in prvo toženko (II. točka izreka); da je nična pogodba o dolgoročnem deviznem kreditu v CHF z dne 15. 4. 2008, sklenjena med tožnikoma in prvo toženko (III. točka izreka); da so neveljavne vknjižbe hipotek in se vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje ter se hipoteke izbrišejo (IV., V. in VII. točka izreka); da je ničen sporazum o zavarovanju terjatve, notarski zapis z dne 7. 5. 2012, sklenjen med tožnikoma in tožencema (VI. točka izreka); in da se odločitev o stroških postopka pridrži do izdaje končne odločbe (VIII. točka izreka).
2.Pritožbeno sodišče je pritožbo prve toženke zavrnilo, potrdilo delno sodbo prvostopenjskega sodišča in odločilo, da krije prva toženka tožnikoma odmerjene pritožbene stroške.
3.Prva toženka vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:
-Ali je skladno z načelom pravne varnosti, da se vsebina pojasnilne dolžnosti prve toženke naknadno razširja z uporabo pravnih načel, pri čemer prva toženka iz tovrstnih načel nikakor ni mogla razbrati konkretne vsebine pojasnilne dolžnosti, kot se zahteva z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča?
-Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU) ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbrani zadevi, ki jo je obravnavalo SEU, dovolj podobno dejanskemu stanju v predmetni zadevi?
-Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da je Direktivi 93/13 in sodni praksi SEU, s katero slednje razlaga Direktivo 93/13, priznalo neposreden učinek, kljub temu da je takšna razlaga v nasprotju (contra legem) z veljavnim nacionalnim pravom?
-Ali je mogoče že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 4. alineji prvega odstavka 24. člena (takratnega) Zakona o varstvu potrošnikov?
4.Predlog ni utemeljen.
5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1
Zakon o potrošniških kreditih (2000) - ZPotK - člen 6
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 14, 22, 23, 155
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 3, 4, 5
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.