Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-1267/06

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

11. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d. d., Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B. – B., o. p., d. n. o., Z. pri Z., na seji senata 23. maja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 260/2005 z dne 25. 4. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pritožnice (tožene stranke v delovnem sporu) o prenehanju delovnega razmerja delavke (tožnice v delovnem sporu) in odločbo pritožnice, s katero je bil ugovor delavke zoper navedena sklepa zavrnjen. Ugotovilo je, da delavki delovno razmerje 30. 6. 2002 ni prenehalo, temveč ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Zato jo je pritožnica dolžna pozvati nazaj na delo, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico in ji plačati plačo za čas od julija 2002 do maja 2003. Ugotovilo je, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju s 17. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. – v nadaljevanju ZDR/90), zato je prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Posledično je nezakonita tudi ugotovitev, da je delavki prenehalo delovno razmerje z iztekom zadnje pogodbe o zaposlitvi. Višje sodišče je pritožbi pritožnice delno ugodilo in tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, zavrglo. Spremenilo je tudi odločitev o stroških, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče je revizijo pritožnice zavrnilo. Strinjalo se je stališči sodišča prve in druge stopnje.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija odločitev Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitev pravic iz 2., 22., 23. in 125. člena Ustave. Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, po katerem uveljavljanje domneve iz prvega odstavka 18. člena ZDR/90 (o transformaciji delovnega razmerja) ni vezano na petnajstdnevni rok za uveljavljanje pravic iz drugega odstavka 80. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. SFRJ 60/89 in nasl. – v nadaljevanju ZTPDR), temveč se lahko uveljavlja tudi šele ob prenehanju delovnega razmerja, ki je bilo formalno sklenjeno za določen čas. Navaja, da Vrhovno sodišče ni konsistentno in prepričljivo odgovorilo na ključna vprašanja spora, in sicer ali gre v obravnavanem primeru za dve sporni razmerji (za spor o nezakonitosti sklenitve delovnega razmerja za določen čas in njegovi transformaciji v delovno razmerje za nedoločen čas in za spor o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja) in ali je bilo v spornem obdobju dovoljeno uveljavljati nezakonitost sklenitve delovnega razmerja za določen čas in njegovo transformacijo v delovno razmerje za nedoločen čas ne glede na razlog vse do izteka 15 dni po prenehanju delovnega razmerja. Obširno navaja svoja stališča o tem, zakaj meni, da so stališča, ki jih je glede teh vprašanj zavzelo Vrhovno sodišče, napačna. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno (ZDR/90 in ZTPDR) in procesno pravo (ZPP).

B.

3.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo (navedbe o napačni uporabi ZDR/90, ZTPDR in ZPP) po vsebini pomenijo le ugovor zmotne uporabe prava. S tem pa pritožnica ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. in 125. člen Ustave neposredno ne urejata človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načelo pravne in socialne države ter načelo neodvisnosti sodnikov), se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Pritožnica Vrhovnemu sodišču očita, da ni konsistentno in prepričljivo odgovorilo na ključna vprašanja spora. Ta očitek bi bil lahko ustavnopravno pomemben z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), iz katere izhaja med drugim tudi obveznost sodišča, da se opredeli do navedb strank, ki so po pravni presoji sodišča bistvene. Vendar pa pritožnica ne zatrjuje, da se sodišče do bistvenih navedb sploh ni opredelilo. Zatrjuje le, da obrazložitev ni konsistentna oziroma prepričljiva. S tem pa izraža svoje nestrinjanje s stališči sodišča. Zgolj to, da pritožnica pravo razume drugače od sodišča, pa ne zadošča za sklep o zatrjevani kršitvi te človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Pritožnica zatrjuje tudi, da naj bi ji Vrhovno sodišče kršilo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Očitek je pavšalen, saj pritožnica ne pojasni, s čim naj bi ji sodišče kršilo navedeno ustavno pravico.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia