Jedro

Ker gre v danem primeru za gradnjo objekta v odmiku 0,3 m oziroma 1 m od sosednjih parcelnih meja, soglasje lastnikov sosednjih zemljišč za manjši odmik od tistega, ki je določen v odloku (4 m), pa ni bilo podano, je bil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja pravilno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 28.1.2003. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 12.10.2001, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo garaže s poslovnimi prostori na zemljišču parc. št. 15 k.o...

Tožena stranka je navedla, da se zemljišče predlaganega posega po planskih dokumentih nahaja v območju S-1, kjer velja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribor (MUV, št. 26/98). Na podlagi 2. alineje 1. točke 16. člena navedenega odloka morajo biti objekti odmaknjeni od parcelne meje 4 metre, odmik pa je lahko tudi manjši, če s tem soglaša sosed in če so zagotovljeni pogoji glede osončenja. Ker pa gre v danem primeru za gradnjo garaže s poslovnimi prostori v odmiku 0,3 metra oziroma 1 meter od sosednjih parcelnih meja, soglasje lastnikov sosednjih zemljišč za manjši odmik od tistega, ki je določen v odloku, pa v postopku ni bilo podano, je prvostopni upravni organ zahtevek tožnika za izdajo lokacijskega dovoljenja pravilno zavrnil. V izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da za izdajo zahtevanega lokacijskega dovoljenja niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v 16. členu odloka. Po odloku morajo biti objekti odmaknjeni od parcelne meje 4 metre, odmik pa je lahko manjši le v primeru, če si investitor za tak manjši odmik pridobi soglasje prizadetih sosedov. Soglasje sosedov mora obstajati v času izdaje odločbe. Če so bila prej dana soglasja, še pred izdajo odločbe preklicana, jih ni mogoče upoštevati.

Tožnik v pritožbi navaja, da je 7.4.1997 zaprosil za lokacijsko dovoljenje. V tistem času bi se nesporazum pri soglasju še dal popraviti, ker so bili medsebojni odnosi s sosedom A.A. do 6.9.1999 v redu. Šele 4.12.1998 je A.A. preko odvetnika poslal na njegov naslov predlog izvensodnega dogovora o delitvi nepremičnin. Prvostopni upravni organ je zaradi izgube upravnega spisa komaj 6.9.1999 ugotovil, da A.A. ni dal soglasja za ureditev pisarniških prostorov. Upravni organ je molčal od 7.4.1997 do 6.9.1999. Upravna enota bi morala v tem času končati postopek, dejansko pa so iskali izgubljeni spis. Tudi kasneje je upravna enota zavlačevala s postopkom. Zahteval je narok pred izdajo odločbe 18.7.2001, pritožbo zaradi molka upravnega organa pa je vložil 18.8.2001. Mejaš A.A. svojih pravic ni uporabljal pošteno, ker je vsa svoja že dana soglasja, brez pojasnila preklical. Meni, da so bile kršene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Stranka z interesom, mejaš A.A. v odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Glede na zahtevo odloka niso izpolnjeni pogoji o najmanjšem odmiku od parcelne meje 4 metre.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, in z razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo svojo presojo o zakonitosti odločbe tožene stranke in zavrnilo tožbene ugovore.

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribor, ki velja za predlagani poseg v prostor v 2. alineji 1. točke 16. člena določa, da morajo biti objekti odmaknjeni od parcelne meje 4 metre, odmik pa je lahko tudi manjši, če s tem soglaša sosed in če so zagotovljeni pogoji glede osončenja. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da gre v danem primeru za gradnjo garaže s poslovnimi prostori v odmiku 0,3 metra oziroma 1 meter od sosednjih parcelnih meja in da soglasje lastnikov sosednjih zemljišč za manjši odmik od tistega, ki je določen v odloku ni bilo podano. Zato za navedeno gradnjo niso izpolnjeni pogoji iz citirane določbe PUP. V zvezi s tem je tudi pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mora soglasje sosedov obstajati v času izdaje odločbe. Ker je sosed A.A. še pred izdajo prvostopne upravne odločbe svoje prvotno soglasje h gradnji preklical, njegovega soglasja ni bilo možno upoštevati.

Na pritožbeni ugovor o zavlačevanju postopka s strani upravnega organa prve stopnje vrhovno sodišče pripominja, da je rok za izdajo odločbe enega oziroma dveh mesecev, ko je stranka izročila pravilno sestavljeno zahtevo, določen v 1. odstavku 218. člena ZUP (1986), ki se je, glede na to, da je tožnik vložil zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja že v letu 1997, uporabljal v predmetnem postopku. Če pristojni organ, ki je zoper njegovo odločbo dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (2. odstavek 218. člena). Tožnik, ki je vložil pritožbo zaradi molka organa prve stopnje šele 18.8.2001, je imel po citiranih določbah to možnost že po izteku rokov, navedenih v 1. odstavku 218. člena ZUP (1986).

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.