Jedro

Zavarovanje s predznambo zastavne pravice na nepremičnini, ki je po podatkih v zemljiški knjigi v skupni lasti druge dolžnice in tretjih oseb, ki niso stranke tega izvršilnega postopka, ni mogoče dovoliti, saj na skupni lastnini deleži skupnih lastnikov niso vnaprej določeni in deleža druge dolžnice zaradi njegove nedoločenosti ni mogoče obremeniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v 1. točki izreka delno ugodilo upnikovemu predlogu za zavarovanje, v 2. točki izreka je v delu, ki se nanaša na predznambo zastavne pravice na deležu nepremičnin v lasti druge dolžnice, njegov predlog za zavarovanje zavrnilo, v 3. točki izreka pa dolžniku naložilo v plačilo izvršilne stroške upnika.

Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je upnik vložil pravočasno pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišče prve stopnje je po njegovem mnenju neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izdajo predhodne odredbe v delu, ki se nanaša na predznambo zastavne pravice na deležu nepremičnin v lasti druge dolžnice. Delež druge dolžnice na nepremičnini parc. št. ..., vpisani v vlož. št. ... k. o. O. je namreč bil določen v zapuščinskem postopku, ki se je vodil pod opr. št. D 467/96, saj je bila na podlagi tega sklepa o dedovanju samo pri drugi dolžnici vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Poleg tega je sodišču prve stopnje predlagal, da samo pribavi navedeni sklep o dedovanju in posledično pri izdaji predhodne odredbe upošteva delež druge dolžnice, kot je bil določen v zapuščinskem postopku, sodišče pa tega dokaza ni izvedlo in zato tudi ni moglo izvesti predznambe. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu upnika oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov predlog za zavarovanje s predhodno odredbo v delu, ki se nanaša na predznambo zastavne pravice na deležu nepremičnin v lasti druge dolžnice, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa. Iz podatkov zemljiške knjige o lastnikih nepremičnine parc. št. ..., vpisane v vlož. št. ... k. o. O. je namreč razvidno, da je predmetna nepremičnina v skupni lastnini druge dolžnice in še dveh oseb. Če je nepremičnina v skupni lastnini, pa se lahko obremeni le kot celota (ker gre za nerazdeljeno stvar). Navedeno izhaja iz dejstva, da idealni delež posameznega skupnega lastnika ni vnaprej določen, s stvarjo v skupni lastnini pa lahko razpolagajo le vsi lastniki skupaj (I. in II. odstavek Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ker je stranka tega izvršilnega postopka le druga dolžnica kot ena izmed skupnih lastnikov, tako ni mogoče obremeniti njenega deleža na nepremičnini, saj le-ta ni določen. Zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugoditi upnikovemu predlogu za za zavarovanje s predhodno odredbo (s predznambo zastavne pravice na deležu nepremičnine v lasti druge dolžnice) je zato pravilen. Drugače bi seveda bilo v primeru, ko bi bili dolžniki tega izvršilnega postopka vsi skupni lastniki, saj bi se nepremičnina nato lahko obremenila kot celota. Prav tako bi bilo mogoče ugoditi upnikovemu predlogu za zavarovanje s predlagano predhodno odredbo v primeru, če bi bila nepremičnina v solastnini teh oseb, saj bi bili v tem primeru idealni deleži posameznega solastnika vnaprej določeni, zato bi obremenitev zgolj posameznega deleža posameznega solastnika bila možna.

Stališče upnika, da je bil delež druge dolžnice določen v zapuščinskem postopku, pa ni pravilno. Za odločanje v obravnavanem primeru je namreč pravno upoštevno zemljiškoknjižno stanje, kot izhaja iz ... lista, kjer so podatki o lastnikih nepremičnine, in ne morebiti posamezne odločbe iz drugih postopkov oziroma posamezni vpisi v zemljiški knjigi, kot zatrjuje upnik. Upnik ni izkazal, da je delež druge dolžnice na predmetni nepremičnini določen, saj to dejstvo ne izhaja iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga in katere podatki štejejo za verodostojne v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Zato sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi njegovemu predlogu za zavarovanje s predznambo zastavne pravice na deležu druge dolžnice, ki ni določen.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnik je dolžan sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).