Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 642/95

ECLI:SI:VSRS:1997:U.642.95 Upravni oddelek

carinska osnova uvoz rabljenega vozila
Vrhovno sodišče
26. februar 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Katalog o cenah rabljenega blaga v državi uvoznici je v postopku določitve carinske osnove za rabljeno blago le pripomoček pri oceni vrednosti takega blaga, ne more pa biti neposredna podlaga za določitev carinske osnove. Carinska osnova se določi na podlagi 44. člena CZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Carinarnice z dne 27.1.1995, s katero je ta zavrnila tožnikov ugovor zoper zapisnik z dne 30.12.1994 o netočni prijavi vrednosti blaga, ki se carini po uvozni carinski deklaraciji z dne 23.12.1994, in določila carinsko osnovo za rabljeno in poškodovano osebno vozilo znamke Opel Kadett 1,6 E, letnik 1991, v znesku 679.812 SIT, in zadevo vrnila v ponovni postopek in odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da carinarnica ni popolno ugotovila dejanskega stanja. Komisija je za določitev carinske osnove uporabila katalog Super Schwacke št. 12/94 iz Nemčije, po katerem je posredniška prodajna cena serijsko opremljenega vozila, letnik 1991 11.150 DEM, s prometnim davkom. Vrednost je zmanjšala za poškodbe in sicer za 2.800 DEM in odštela 3.000 SIT iz naslova stroškov prevoza od slovenske meje do Ljubljane in prištela 2.757 SIT iz naslova zavarovanja v tujini. Po mnenju tožene stranke je komisija spregledala odločujoča dejstva, ki vplivajo na carinsko osnovo, zato bo morala v ponovnem postopku ugotoviti dejansko stanje vozila glede na vgrajeno dodatno opremo (razvidno iz nemškega prometnega dovoljenja) in bo morala to ustrezno upoštevati pri oceni sprejemljivosti prijavljene vrednosti. Od zavezanca pa mora zahtevati predložitev kupoprodajne pogodbe z dne 17.11.1991, da bo iz nje ugotovila način oblikovanja cene med kupcem in prodajalcem, kot tudi podatke o stroških prevoza predmetnega vozila do slovenske meje z navedbo, kako je te izračunal. Šele na podlagi tako zbranih podatkov bo carinarnica lahko ugotovila ali je bila cena uvoženega vozila oblikovana v skladu z običajno trgovsko prakso in bo glede na te ugotovitve lahko določila carinsko osnovo. Tožnik je sprožil upravni spor, ker tožena stranka na tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo ni odgovorila v 60 dneh. Med tekom upravnega spora je tožena stranka z odločbo odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek in odločitev. Tožnik, pozvan po 32. členu Zakona o upravnih sporih, če je z odločbo zadovoljen oziroma ali tožbo razširja tudi na navedeno odločbo, je sodišču dne 14.8.1995 sporočil, da pri tožbi vztraja v celoti. Odločbo izpodbija, ker je komisija določila carinsko osnovo na podlagi 37. člena CZ. Ta določba namreč v 2. odstavku prepoveduje uporabo prodajnih cen blaga na domačem trgu države izvoznice (v tem primeru Nemčije) pri določanju carinske osnove. Zato je njena uporaba protizakonita. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in za carinsko osnovo pri uvozu blaga določi vrednost, ki jo je tožnik prvotno deklariral. Toženi stranki naj sodišče naloži, da preveč plačano carino skupaj z obrestmi vrne tožniku. Od tožene stranke zahteva tudi odškodnino v znesku 500.000,00 SIT, kar bi predstavljalo primerno nadomestilo za vse odvečno delo in stroške, ki mu jih je povzročila carina in tudi odškodnino za neutemeljeno obdolžitev storitve kaznivega dejanja.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Čeprav tožnik v tožbi izrecno izpodbija le uporabo 2. odstavka 37. člena CZ pri določitvi carinske osnove, pa iz vsebine same tožbe smiselno izhaja, da je dejansko v stvari sporna odločitev upravnega organa, da uvoženo rabljeno vozilo ocarini na podlagi uporabe določbe 1. odstavka 44. člena CZ, po kateri se carinska osnova za rabljeno blago ugotavlja na podlagi 34. do 45. člena tega zakona in v postopku carinjenja uporabijo podatki o cenah enakega, podobnega ali istovrstnega blaga. Če se carinska osnova za rabljeno blago ugotavlja na podlagi cen za novo blago, zmanjša carinarnica to vrednost za odstotek izrabljenosti. Po vpogledu v upravne spise sodišče ne dvomi v pravilno odločitev tožene stranke. Prav tako se strinja tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka utemeljuje svojo odločitev in z napotki prvostopnemu organu, kako naj ravna v ponovnem postopku.

V zvezi s tožbeno navedbo, da je uporaba nemškega kataloga, na katerega se sklicuje carinski organ, protizakonita, pa sodišče meni, da so tovrstni katalogi v postopku določitve carinske osnove za uvoženo rabljeno vozilo lahko le pripomoček pri oceni vrednosti takega vozila, ne morejo biti pa neposredna podlaga za določitev carinske osnove. Carinsko osnovo za posamezno konkretno vozilo je carinski organ dolžan določiti na podlagi 44. člena CZ, pri čemer mora upoštevati dejansko stanje vozila in tudi druge okoliščine, na katere v tem primeru pravilno opozarja tožena stranka, ki so pomembne za presojo, ali je bila cena uvoženega vozila oblikovana v skladu z običajno tovrstno trgovsko prakso. To naj bi bilo v tej stvari tudi merilo pri oceni sprejemljivosti predložene fakture. Ker prvostopni organ pri carinjenju ni ravnal v skladu z določbami CZ, je po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, ki je odpravila navedeno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločanje, pravilna.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, se do ostalih tožnikovih zahtevkov, ki jih v tožbi uveljavlja, ni posebej opredeljevalo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot CZ smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 1/91-I in 45/I/94).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia