Jedro

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Z vprašanji, ki na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo, saj glede na vsebino zadeve niso pravno pomembna za pravilno in zakonito odločitev, revident teh zahtev ni izpolnil. Samo omemba zelo hudih posledic, brez konkretizacije in njihove izkazanosti, za dovoljenost revizije ne zadošča.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Upravne enote Litija, št. 330-182/2014-25 z dne 5. 6. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se odobri pravni posel, sklenjen s sprejemom ponudbe dne 17. 3. 2014 med prodajalcema A. A. in B. B. ter kupcem C. C., na podlagi katerega bo kupec pridobil kmetijski oziroma gozdni del nepremičnine parc. št. ... k. o. ... (prej parc. št. ... iste k. o.) in zavrnil odobritev pravnega posla tam navedenih notarskih zapisov prodajne pogodbe in njene odobritve, vse sklenjene med navedenima prodajalcema in revidentom, kot kupcem. Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-117/2014/2 z dne 11. 2. 2014, pritožbo revidenta zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Navaja dve vprašanji in sicer: ali je, ko gre za zemljišče, ki je delno stavbno, ter delno kmetijsko in gozdno, odobritev pravnega posla potrebna za zemljišče kot celoto, ali je vezana na kmetijski oziroma gozdni del in ali na odobritev pravnega posla vpliva dejstvo, da je revident v vmesnem času na pravno formalen način postal solastnik zemljišča in pridobil status prvega predkupnega upravičenca ter v zvezi s tem vprašanje, katera pravno relevantna dejstva je treba upoštevati, dejstva v času odločanja o odobritvi ali dejstva v času sklenitve posla, to je sprejema ponudbe.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident s svojima vprašanjema teh zahtev ni izpolnil. V obravnavani zadevi se namreč odobritev nanaša le na kmetijski oziroma gozdni del zemljišča. V postopku pa je ugotovljeno, da revident v času sprejema ponudbe in v času odločanja o odobritvi pravnega posla ni bil solastnik predmetnega zemljišča. Ob taki vsebini te zadeve zato vprašanji, ki ju navaja, na drugačno odločitev ne moreta vplivati, saj v tej zadevi nista pravno pomembni za pravilno in zakonito odločitev. V posledici tega vprašanji, ki ju navaja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.(1)

7. Revident je v reviziji tudi navedel, da: „pred oblikovanjem pomembnega pravnega vprašanja in opisu hudih posledic, ki mu lahko nastanejo, povzema pravno relevantna dejstva“. Vendar v nadaljevanju revizije zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni niti omenil. Zato mu Vrhovno sodišče pojasnjuje, da tudi če meni, da je s citirano navedbo uveljavljal zelo hude posledice izpodbijanega akta, kot pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, tega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. 8. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Enako odločbe VS, kot npr.: X Ips 204/2011, X Ips 205/2011, X Ips 145/2013, X Ips 357/2013, X Ips 58/2014, X Ips 167/2014 in druge.