Jedro

Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti sodbe na garancijo z dne 26.2.1996, dano za dolg po pogodbi 94444 (med listinami v prilogi A2). Enako velja za pogodbo 94444. Ne garancija ne pogodba namreč nista prevedeni iz nemščine v slovenščino. Tako ni spoštovana zahteva iz 2. odstavka 226. člena ZPP. Ugotavljanje vsebine listine po poti primerjave oblike prevedne in neprevedene listine z enakim naslovom, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ni sprejemljivo, pa čeprav se zdi, da gre v obeh primerih za natisnjeni obrazec. Izpodbijane sodbe v delu, v katerem se nanaša na obveznost po tej Garanciji (v zvezi s pogodbo 94444), zato pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

Izrek

1. Pritožbi tretje tožene stranke se delno ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v 1. tč. izreka za znesek 128.513,57 ATS z 1,25 % mesečnimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 4.12.1999 dalje, in v 3. tč. izreka, obakrat v delu, v katerem se nanaša na tretjo toženo stranko, ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani in nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženim strankam naložilo solidarno plačilo 257.027,14 ATS s pp.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tretja tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožba je delno utemeljena.

Izpodbijana sodba prvi toženi stranki ni bila vročena. Pomanjkljivost ni odpravljiva, ker je od objave izbrisa prve tožene stranke (izbris je bil objavljen v Ur.l.RS št. 38/2002 dne 29.4.2002) pretekel prekluzivni rok materialnega prava iz 2. odst. 394. člena ZGD (prim.

še dopis sodišča prve stopnje z dne 26.9.2003). Zato je pritožbeno sodišče odločilo z delno sodbo (anal. s 314. čl. ZPP).

Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti sodbe na Garancijo z dne 26.2.1996, dano za dolg po pogodbi 94444 (med listinami v prilogi A2). Enako velja za pogodbo 94444. Ne garancija ne pogodba namreč nista prevedeni iz nemščine v slovenščino. Tako ni spoštovana zahteva iz 2. odstavka 226. člena ZPP. Ugotavljanje vsebine listine po poti primerjave oblike prevedne in neprevedene listine z enakim naslovom, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ni sprejemljivo, pa čeprav se zdi, da gre v obeh primerih za natisnjeni obrazec. Izpodbijane sodbe v delu, v katerem se nanaša na obveznost po tej Garanciji (v zvezi s pogodbo 94444), zato pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo za znesek 128.513,57 ATS skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki za tretjo toženo stranko tečejo od 4.12.1999 dalje. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opisano pomanjkljivost odpraviti.

Pritožbeno sodišče sprejema pravno kvalifikacijo, da je v Garanciji z dne 26.2.1996 (v prilogi A5) vsebovana poroštvena izjava za dolg po pogodbi 94443. Te kvalifikacije pritožnik niti ne izpodbija. Trdi le, da je poroštveno izjavo tretja tožena stranka podpisala kot pooblaščenec prve tožene stranke - družbe A d.o.o.. Takšno njeno stališče pa po prepričanju pritožbenega sodišča predvsem nima opore v sporni poroštveni izjavi, ki mora biti po našem pravu pisna (998. člen ZOR). Pritožnik ne izpodbija presoje, da v konkretnem primeru pride za presojo te izjave v poštev slovensko pravo.

Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da sporna poroštvena izjava vsebuje "vse bistvene sestavine", med drugim tudi podpis tretje tožene stranke. Iz besedila poroštvene izjave (priloga A 5) tako (med drugim) sledi, da je podpisnik prevzel obveznost za redno izpolnjevanje "iz te pogodbe izhajajočih plačilnih obveznosti" in da se besedilo "te pogodbe" nanaša na pogodbo 94443. Zato je izključeno, da bi to izjavo tretja tožena stranka podpisala v vlogi pooblaščenca družbe A d.o.o., ki je bila leasingojemalec po pogodbi 94443 (priloga A 4).

Iz pritožbenih trditev sicer ni jasno razvidno, ali pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni zaslišalo predlagane priče B. J. Vendar tudi če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ta pritožbeni razlog ni podan. Jasne poroštvene izjave ne more spreminjati stališče prič o vlogi tretje tožene stranke pri podpisovanju te izjave. Zato tudi pritožbena interpretacija pomena izpovedbe priče A.I. ne more omajati dokazne ocene sodišča prve stopnje o tem odločilnem dejstvu.

Če je bila tretja tožena stranka v zmoti ob podpisu sporne poroštvene izjave, bi morala to uveljavljati po postopku iz 112. člena ZOR, v primeru nestrinjanja tožeče stranke z zahtevo tretje tožene, naj se pogodba razveljavi (prim. 2. in 3. odst. 112. člena ZOR), pa z ustreznim oblikovalnim tožbenim zahtevkom v rokih in pod pogoji iz

61. oziroma 65. člena in 111. člena in naslednjih ZOR. Po ustaljeni sodni praksi ugovor v tej smeri, razen če gre za situacijo iz 3. odst. 112. člena ZOR, ne zadostuje. Pritožbeno sodišče dodaja še, da je neposredni razlog (causa) poroštvenega razmerja varnost, ki naj jo prejme upnik. Zato za nastanek veljavne poroštvene zaveze ni pomembno, ali je in kakšen razlog je tretjo toženo stranko vodil k podpisu sporne poroštvene izjave.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in delno potrdilo izpodbijano sodbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 4. odstavku

165. člena ZPP.