U-I-164/02

21. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Ivana Kneza iz Ljubljane na seji dne 21. novembra 2002

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Poročila o izidu rednih volitev poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 98/2000) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Sklepa o potrditvi mandata vsem poslancem Državnega zbora, izvoljenim na volitvah 15. oktobra 2000 (Uradni list RS, št. 101/2000), se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik v svoji vlogi predlaga, naj Ustavno sodišče "ponovno pretehta svoj sklep št. U-I-285/00 z dne 1. 2. 2001". Poudarja, da se je v svoji pobudi izrecno skliceval na pooblastilo iz prvega odstavka 15. člena Ustave, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave.

Ustavno sodišče mu v navedenem sklepu, s katerim je njegovo pobudo zavrglo, ni odgovorilo, zakaj ni uporabilo tega ustavnega pooblastila ter mu priznalo položaj pobudnika.

3.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-285/00 (OdlUS X, 17) zavrglo pobudo, ker izpodbijana akta nista predpisa ali splošna akta za izvrševanje javnih pooblastil, ki bi ju bilo mogoče izpodbijati z zahtevo ali s pobudo. Pri tem je pobudniku glede na njegove navedbe v pobudi tudi pojasnilo, v katerih primerih je Ustavno sodišče pristojno, da presoja odločitve Državnega zbora v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev (3. točka obrazložitve).

Ni pa izrecno odgovorilo na pobudnikovo navedbo, zakaj ni obravnavalo njegove pobude na podlagi prvega odstavka 15. člena Ustave, ki mu po njegovem mnenju daje pooblastilo za vložitev pobude. Da bi Ustavno sodišče presodilo vloženo pobudo tudi iz tega vidika, je štelo pobudnikovo vlogo za novo pobudo.

Prvi odstavek 15. člena Ustave vsebuje splošno načelo, da se ustavne določbe o človekovih pravicah uporabljajo neposredno.

Vendar navedenega splošnega načela ne smemo razlagati neodvisno od drugih določb, ki jih vsebuje 15. člen Ustave. Tako je v drugem odstavku predvideno, da je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava, ali če jo to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. V tretjem odstavku 15. člena Ustave pa je predvidena tudi možnost omejitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pod določenimi pogoji - zaradi varstva pravic drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Tretji odstavek 82. člena Ustave določa, da Državni zbor potrdi poslanske mandate in da je proti tej odločitvi v skladu z zakonom mogoča pritožba na Ustavno sodišče. Navedena ustavna določba torej izrecno določa, da pritožbo zoper odločitve Državnega zbora o potrditvi mandatov ureja zakon. Ustava je z določbo tretjega odstavka 82. člena sama določila, da se pravica do pritožbe uresničuje v mejah, ki jih določa zakon. Ta zakon je Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS), ki v 69. členu med drugim tudi omejuje krog oseb, ki lahko vložijo pritožbo proti odločitvi Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov. Zato Ustavno sodišče ni moglo upoštevati pobudnikovih navedb, da mu je dana pravica do vložitve pobude neposredno na podlagi prvega odstavka 15. člena Ustave.

4.Ker pobudnik ne izpolnjuje pogojev za vložitev pritožbe, določenih v 69. členu ZUstS, oziroma izpodbijana akta nista predpisa, za katerih presojo je pristojno Ustavno sodišče na podlagi prve do pete alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in določb prve do pete alineje 21. člena ZUstS, je Ustavno sodišče tudi to pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić