Jedro

Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ker ta sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrže. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo prenos terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika R... d.d., Ljubljana, upniku v izterjavo. Dolžnikov dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je sodišče preneslo napačno terjatev, poleg tega pa je dolžnikova terjatev do pritožnika zmanjašana. Pritožba ni dovoljena. Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša. Dolžnikovemu dolžniku je z določbo 4. odst. 107. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno odvzeta pravica do pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve (ki dolžnikovemu dolžniku prepoveduje, da bi terjatev poravnal svojemu upniku, to je dolžniku), kateri je predhodno procesno dejanje sodišča v razmerju do sklepa o prenosu terjatve. S sklepom o prenosu terjatve upniku v izterjavo ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev, pridobi torej le procesno aktivno legitimacijo (prim. 120. čl. ZIZ). V kolikor bo dolžnikov dolžnik mnenja, da dolžniku ničesar ne dolguje oz. da dolguje manj, bo moral upnik začeti z ustreznimi sodnimi postopki za prisilno izterjavo zarubljene terjatve, v katerih bo dolžnikov dolžnik lahko zoper njega uveljavljal vse ugovore, ki bi jih sicer imel zoper dolžnika kot svojega upnika. Ker torej izpodbijani sklep ne posega v pritožnikove pravice, le-ta nima pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti. Pomanjkanje pravnega interesa ima za posledico nedovoljenost pritožbe (3. odst. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ), zato je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnikovega dolžnika na podlagi 1. točke 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrglo kot nedovoljeno. Ob tem sodišče druge stopnje zgolj pripominja, da je v izpodbijanem sklepu o prenosu terjatve sodišče prve stopnje res navedlo, da se prenaša terjatev upnika do dolžnika, katere sploh ni potrebno prenašati, saj jo upnik že ima, in ne terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika, katera je bila zarubljena. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje moralo to očitno pomoto na ustrezen način popraviti (342. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbe (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP/77 in 15. čl. ZIZ).